Komisarka za finančne storitve, finančno stabilnost in kapitalske trge je skušala pomiriti evropske poslance po propadu ameriških bank. Foto: EPA
Komisarka za finančne storitve, finančno stabilnost in kapitalske trge je skušala pomiriti evropske poslance po propadu ameriških bank. Foto: EPA

V razpravi z evropskimi poslanci o posledicah nedavnega propada ameriških bank SVB in Signature Bank za finančno stabilnost v Uniji je komisarka zagotovila, da je evropski bančni sektor v dobri kondiciji. V zadnjih letih je okrepil svojo odpornost, nadzirajo ga nacionalni in evropski regulatorni organi.

Dogajanje v ZDA po njenem mnenju kaže na to, da je treba razmisliti, kaj se lahko evropski bančni sektor iz tega nauči, med drugim na področju kriznega upravljanja bank in depozitov. Razmisliti je torej treba, kakšne nauke lahko EU potegne iz propada bank, ki niso bile pod nadzorom glede likvidnosti.

Komisarka za finančne storitve, finančno stabilnost in kapitalske trge je ob tem zagotovila, da dogajanje v ZDA nima nikakršnih neposrednih vzporednic z evropskimi bankami, širše stanje pa kaže, kako se gospodarske in finančne razmere spreminjajo v svetu in tudi v Evropi. Pri tem je opozorila, da izziv za finančno stabilnost predstavljata inflacija in rast obrestnih mer.

Propad banke SVB, ki predstavlja največji bankrot neke ameriške banke po letu 2008, ko je kolaps banke Lehman Brothers sprožil svetovno finančno krizo, je spodbudil današnjo razpravo evropskih poslancev. Ti so med drugim opozorili, da je dogajanje v ZDA sprožilo alarm in da se mora tudi EU zavedati tveganj.

Evropski poslanci so poudarili tudi potrebo po učinkoviti regulaciji bančnega sektorja in večji odgovornosti bank in dodali, da je treba vzpostaviti stabilno okolje, ki bo ščitilo zagonska podjetja in omogočilo vlaganja v ta sektor.

Credit Suisse pod velikim pritiskom trga

Delnice druge največje švicarske banke Credit Suisse so medtem v današnjem trgovanju dosegle novo zgodovinsko dno. Vrednost delnice je okoli 14. ure po srednjeevropskem času dosegla 1,57 franka, kar je 30,13 odstotka pod izhodiščem.

Sedež banke v Ženevi. Foto: Reuters
Sedež banke v Ženevi. Foto: Reuters

Za padec je poskrbel predsednik Savdske nacionalne banke Ammar Al Khudairy, ki je izjavil, da savdska banka "nikakor" ne bo povečala svojega deleža v švicarski banki. Savdska nacionalna banka je od novembra največja delničarka Credit Suissa.

"Zdaj imamo v lasti 9,8 odstotka banke. Če presežemo 10 odstotkov, začnejo veljati nova pravila in nismo naklonjeni novemu regulativnemu režimu," je v pogovoru za Bloomberg TV dejal Khudairy.

Predsednik uprave banke Axel Lehmann ob tem miri trg, da banka ne potrebuje državne pomoči. Na konferenci v Savdski Arabiji je dejal, da bi bilo zaradi različnih predpisov nenatančno primerjati težave njegove banke s propadom ameriške banke SVB. "Zdravilo smo že vzeli," pri čemer je imel v mislih drastični načrt prestrukturiranja banke, ki so ga razkrili oktobra lani.

Švicarska centralna banka je medtem sporočila, da bodo pomagali Credit Suisse, "če bo to potrebno", vendar tudi oni trdijo, da banka ni ogrožena, poroča BBC.

Signali iz Švice očitno niso pomirili vseh, saj je francoska premierka Elisabeth Borne švicarske oblasti pozvala k posredovanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Za to vprašanje so odgovorni švicarski organi. Ti ga morajo rešiti," je Borne dejala v francoskem senatu in dodala, da bo finančni minister Bruno Le Maire v naslednjih urah stopil v stik s švicarsko finančno ministrico Karin Keller-Sutter.

Credit Suisse je lani vknjižil 7,3 milijarde frankov (7,4 milijarde evrov) čiste izgube, kar je največ po letu 2008. Banka, ki se v zadnjem času spopada s posledicami vrste škandalov, za letos pričakuje še slabši rezultat.

Med drugim je banka lani privolila v plačilo skoraj 250 milijonov evrov vredne poravnave, da bi se izognila kazenskemu pregonu zaradi obtožb o pranju denarja in davčnih goljufijah v Franciji. Še več jo je stala vrsta poravnav v ZDA v sporu zaradi prodaje obveznic, pokritih z drugorazrednimi hipotekarnimi posojili, ki so bila v središču finančnega zloma leta 2008.

Sorodna novica Borze v manj kot mesecu od ekstremnega pohlepa do strahu