“Božič bom častil v svojem srcu in ga skušal ohraniti vse leto,” je leta 1843 zapisal sloviti angleški književnik Charles Dickens v svoji noveli Božična pesem (A Christmas Carol).

Zapisana misel nikakor ni prazna romantična puhlica ali naivno verovanje dušebrižnih ovčic, ampak le eno izmed številnih bolj ali manj subtilnih in poetičnih sporočil, s katerimi je avtor želel prebuditi tedanjo javnost glede izkoriščanja otrok v primežu vedno bolj neusmiljenega kapitalističnega sistema. Dečkom, ki so delali v rudnikih, še posebej pa deklicam, ki so šivale tudi po štirinajst ur na dan in pogosto spale kar stoje, se v Angliji v prvi polovici 19. stoletja prav gotovo ni pisalo najbolje. Zato je Dickens, ki je tudi sam izkusil bridkosti prisilnega otroškega dela v tovarni, želel rojake s svojo novelo pozvati k spremembam, na katerih bi lahko skupaj gradili boljšo in pravičnejšo družbo prihodnosti.

Tudi če se kaj takega po vseh neuspelih revolucijah in antagonizmih med človekom in kapitalom še danes zdi nedosegljiva utopija, ki spominja na neuresničen “božični čudež”, pa ne pomeni, da si zanjo ne splača prizadevati. Prav nasprotno – veselje, povezano z verovanjem v prihod mesije Jezusa v podobi novorojenega otroka, danes presega krščansko misel in se namesto sledenja cerkvenim dogmam umešča v najrazličnejše rituale sodobne družbe, kot so medsebojna obdarovanja, prijateljska druženja in druga drobna veselja, ki lahko prav vsakemu izmed nas pričarajo svojo različico božične pravljice.

Izbrane skladbe bodo prispevale k božičnemu vzdušju

“Upamo, da bodo svoj košček k prazničnemu razpoloženju prispevale tudi izbrane skladbe letošnjega božičnega koncerta, na katerem se bodo ob všečnih in lahko zapomljivih napevih domačih skladateljev, kot so Hugolin Sattner, Franc Kramar, Lojze Mav, Matija Tomc in Andrej Makor, oglasile tudi slovesne in lirično občutene melodije Michaela Haydna, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Césarja Francka, Huga Wolfa, Jamesa Pierponta ter vélikih melodikov našega časa, Johna Rutterja in Johna Williamsa, katerih čarobna božična zvočnost je že večkrat zašla tudi na filmsko platno,” so sporočili iz SNG Maribor.

Navsezadnje jih že dolga tradicija izbranih božičnih pesmi, ki so nastajale med pozno renesanso pa vse do 20. stoletja in naše sedanjosti, lahko vedno znova spomni na to, da upanje v človeško dobroto še vedno tli pod debelo odeje temein zla in da je božič pravzaprav priložnost, da začnemo znova. “Glasba pa nam s svojo sočutnostjo pri tem lahko le pomaga s tlakovanjem najkrajših poti med nami in srci vseh, ki nas obkrožajo,” so še dodali.

Program:

  • Michael Haydn: Laudate pueri Dominum, graduale za ženski zbor in orgle
  • Wolfgang Amadeus Mozart: Alleluia iz solo moteta Exsultate, jubilate za sopran in orgle, K. 165
  • César Franck, prir. John Rutter: Panis angelicus za mešani zbor in orgle
  • John Rutter, prir.: Christmas Night za mešani zbor in orgle iz Arbeaujeve zbirke Orchésographie
  • Neznani skladatelj, prir. Franc Kramar: Slava Bogu na višavah za mešani zbor in orgle
  • Hugolin Sattner: Počivaj, milo detece za mešani zbor in orgle
  • Lojze Mav: Presveta noč za mešani zbor in orgle
  • Matija Tomc: Radujte vsi krogi se zemlje za mešani zbor in orgle
  • Hugo Wolf: Ach, des Knaben Augen, duhovni samospev za sopran solo in orgle
  • Lojze Mav: Božična noč za mešani zbor in orgle
  • Andrej Makor: Sveti večer (V daljavi zvonijo božični zvonovi) za mešani zbor in klavir
  • John Williams, prir. Audrey Snyder: Somewhere In My Memory za mešani zbor in klavir
  • James Pierpont, prir. Gordon Langford: Jingle Bells za mešani zbor
  • Angleška tradicionalna, prir. Arthur Warrell: Merry Christmas za mešani zbor