Na Cipru ste kar daleč od oči slovenske javnosti, slovenskih medijev, slovenske pozornosti. Je ne pogrešate? Nas ne pogrešate, če lahko vprašam tako?
Ne, ne pogrešam vas (smeh). Brez zamere (smeh). Niti malo. Res sem dobro tukaj. To je pravi izraz, dobro sem. Dobro mi je tu na terenu, v tem okolju, ne pogrešam ničesar. Še najmanj pa pozornosti, ki je v domovini res drugačna. Četudi se mediji z menoj seveda ukvarjajo tudi tukaj, je doma drugače, to ste z vprašanjem pravilno predvideli. In tega ne pogrešam. Sploh ker res z veseljem izberem mir za svoje bližnje, ki ne trpijo zaradi opazk in kritik na moj račun, kot so jih poslušali v Sloveniji. Rekel sem vam, da imam debelo kožo in da me te stvari res ne ganejo – to drži vedno in povsod, v sebi imam sijajno varovalko. Vendar pa ta varovalka ne deluje za moje bližnje, za mojo družino. V tem pogledu je zdaj njim precej bolje. Jaz tovrstne pozornosti ne potrebujem, ker sem v središču pozornosti sam zase. Od nekdaj sem sam sebi center sveta. To pomeni, da sem sam kriv za vse, kar se mi dogaja v življenju, tudi če vi napišete kaj grdega – hkrati pa znam imenitno uživati v vsem, kar naredim dobro in kar mi skupaj z ljudmi okoli mene to prinese. In trenutno sem res dobro. Z vsem, kar je, in z vsem, kar je bilo.
Kam v ta karakter in tako razmišljanje pride Maribor? Vam je godilo, ko brez vas in Zlatka Zahovića stvari niso več tekle tako kot z vama – po vsem tistem, kar se je dogajalo? Čutite zadoščenje?
Niti mi ne godi niti ne čutim zadoščenja – kje pa, daleč od tega. Imam eno grdo lastnost, pri čemer bi beseda grdo verjetno morala biti pod narekovaji. Ko sem odšel iz Partizana, ki mi je dal ogromno, me je novo okolje tako prevzelo in okupiralo, da sem vse pred tem preprosto odmislil in pozabil. Ko sem končal pri Sturmu, so bili to najlepši časi, kar jih lahko doživiš. Vendar sem se spet znašel v nekih novih zgodbah in nikoli nisem bil niti približno obseden s tem, kaj se je komu dogajalo brez mene oziroma po mojem odhodu. Način razhoda pri tem nikoli ni bil pomemben, zato se mi je nekaj podobnega dogajalo tudi z Mariborom. Kaj šele, da bi mi godilo ali da bi se naslajal, ker potem v naslednjih mesecih kaj ni steklo. Verjetno bi bili v tem trenutku presenečeni, da resnično nimam pojma, kaj se dogaja Slovanu, ter da bolj slabo spremljam, kako gre Mariboru in kako teče slovenska liga. Obseden sem le s svojo sedanjo zgodbo in svojim sedanjim življenjem. Onkraj tega pogledam le vsake toliko, se slišim s kom od prejšnjih sodelavcev in tako naprej.
Vas je Marko Šuler klical?
Da, klical me je.
Mislil sem, ali vas je klical glede tega, da bi prišli za trenerja Maribora?
Tudi jaz sem mislil to. Klical me je.
Zgolj informativno ali s konkretno ponudbo?
Klical me je z zelo konkretno ponudbo.
Kakšen je bil vaš odgovor?
Rekel sem, da sem tukaj pogodbeno vezan, in ponudbo zavrnil oziroma se mu zanjo zahvalil.
Kaj pa, če ne bi bili vezani tukaj? Bi vas vrnitev v Maribor zanimala?
...
Celoten intervju brez dlake na jeziku o tej temi in še o številnih drugih si lahko preberete na kar štirih straneh v današnji tiskani številki Ekipe SN, ki jo najdete tudi na tej povezavi.
