Pri usmeritvah vlade o vpisu v visokošolske zavode, sprejetih na seji 12. oktobra, gre po mnenju ljubljanske in mariborske univerze za poseg v avtonomijo. Vlada "s svojim dokumentom nalaga, na katerih programih naj povečajo vpis, ne da bi se kakor koli posvetovala z univerzami", so sporočili z ljubljanske univerze.

"Poleg posega v avtonomijo univerz pa vlada v usmeritvah za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025 glede vpisa ne predstavi argumentov ali analiz o dejanskih potrebah po posameznih profilih. Na seznamu programov, pri katerih naj bi povečali vpisna mesta, so tudi študijski programi, na katerih je že zdaj več razpisanih mest, kot je vpisanih študentov, in torej vpisna mesta niso problematična," so zapisali v odzivu na usmeritve, ki jih je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ljubljanski univerzi posredovalo v četrtek popoldne.

"Javne univerze nismo podjetja, kjer čez noč lahko ukinejo oddelke"

V usmeritvah jim hkrati vlada odreja, naj preoblikujejo študijske programe, za katere je malo interesa. "Žal se očitno ne zaveda, da javne univerze nismo podjetja, kjer čez noč lahko ukinejo oddelke/področja delovanja in da javno izobraževanje ni namenjeno le trgu in zadovoljevanju potreb trga dela oziroma družbe, temveč ima širši pomen izobraževanja in napredka družbe," so poudarili.

Študijske programe morajo ocenjevati predvsem glede potreb v družbi, in ne po njihovi zasedenosti. Ob ukinitvi programa pa ga je treba, kot pojasnjujejo, izvajati vsaj še tri ali štiri leta na prvi stopnji študija oziroma eno ali dve leti na drugi stopnji in zagotoviti financiranje, saj je treba študentom omogočiti dokončanje študija, na katerega so se vpisali.

Da bi se lahko uspešno prilagajali potrebam družbe, je treba najprej povečati financiranje, ki bo omogočilo podobno razmerje med profesorji in študenti kot na drugih uspešnih univerzah, tudi vzhodnoevropskih. Tako bi del dodatnih sredstev preusmerjali v študijske programe, pri katerih so potrebe v družbi večje, brez povečanega financiranja pa je to praktično nemogoče, so poudarili.

"Povečanje vpisa namreč ne pomeni le, da v predavalnico vstopi večje število študentk in študentov, ki poslušajo istega predavatelja, temveč to pomeni tudi več skupin študentov pri vajah, kar pomeni več zaposlenih profesorjev in asistentov, ki izvajajo te vaje, ter večji stroški izvajanja praktičnega dela študija," so pojasnili.

"Zagotovljeno moramo imeti zadostno financiranje"

Na univerzah se zavedajo, da morajo delovati v skladu s potrebami družbe in vsebino študijskih programov prilagajati novim znanjem, ustvarjati nove študijske programe ter prilagajati tudi število vpisnih mest na posameznih študijskih programih v skladu z načrtom izobraževalne dejavnosti 2021–2024.

S tem načrtom sledijo usmeritvam dolgoročnih strateških razvojnih dokumentov visokega šolstva. "Pri tem moramo biti javne univerze avtonomne, hkrati pa imeti zagotovljeno zadostno financiranje, ki ne omogoča le osnovnega preživetja univerz, temveč podpira tudi njihov razvoj in uvajanje sprememb," so poudarili.

Kot so opozorili, pa se je kljub obljubam o dvigu sredstev za visoko šolstvo na 1,5 odstotka BDP-ja ta delež v letošnjem in lanskem letu v primerjavi z letom 2021 celo zmanjšal z 0,66 na 0,58 odstotka BDP-ja, povišanje sredstev v tem letu pa je komaj doseglo stopnjo inflacije. "Posledično smo na univerzah kadrovsko in finančno nedohranjeni, ne le v primerjavi z zahodnoevropskimi ali ameriškimi univerzami, temveč tudi z vzhodnoevropskimi univerzami, kot sta, recimo, Karlova univerza v Pragi ali Univerza v Tartuju," so še zapisali.

Vlada se je prejšnji teden seznanila z usmeritvami za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/25, ki jih je pripravilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki so razburile visokošolski sindikat, saj ocenjuje, da pomenijo hud poseg v avtonomijo univerz. Na ministrstvu so očitke sindikatov v odzivu za STA zavrnili in zagotovili, da zavodov ne silijo v manjšanje ali večanje vpisnih mest.