Na ozemlju današnjega Ekvadorja so našli izgubljena mesta
Arheologi so v amazonskem deževnem gozdu našli pravo mrežo izgubljenih mest, v katerih je pred dvema tisočletjema živelo najmanj 10.000 kmetovalcev. Na serijo zemeljskih gomil in zakopanih cest na ozemlju današnjega Ekvadorja je pred več kot dvema desetletjema kot prvi naletel francoski arheolog Stéphen Rostain, a tedaj še ni vedel, kako se je vse skupaj ujemalo.
Zdaj, dvajset let pozneje, je njegova ekipa s pomočjo laserske tehnologije in računalnikov potrdila, da je šlo za tesno prepleteno mrežo naselij in cest, ki je v gozdovih ob vznožju Andov obstajala okoli tisoč let. Kakor so Rostain in njegovi sodelavci s francoskega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS) zapisali v strokovni reviji Science, so naleteli na izgubljeno dolino mest ljudstva Upano, ki je tukaj živelo in uspevalo od leta 500 pr. n. št. do nekje med letom 300 in 600 n. št., kar časovno sovpada z obstojem Rimskega cesarstva v Evropi.
Kompleksna civilizacija
V dolini so z laserji našli ostanke več kot 6000 stanovanjskih in ceremonialnih objektov, obkroženih s kmetijskimi zemljišči z namakalnimi sistemi. Najširše ceste so bile široke po deset metrov, v dolžino pa so merile od 10 do 20 kilometrov. Čeprav je težko oceniti število prebivalcev, je tam živelo najmanj 10.000 ljudi, na vrhuncu civilizacije morda celo 15.000 ali 30.000, meni arheolog in soavtor študije Antoine Dorison. To je primerljivo s populacijo rimskega Londona, tedaj največjega mesta v Britaniji.
»To govori o zelo gosti naseljenosti in zelo kompleksni družbi,« pravi arheolog z univerze na Floridi Michael Heckenberger, ki sicer ni sodeloval v raziskavi. »Za ta del sveta in za ta čas je takšna civilizacija res nekaj posebnega.« S tem se strinja José Iriarte, arheolog z univerze v Exetru, ki poudarja, da je gradnja tako zapletenega sistema cest in zgradb zahtevala napreden sistem organizacije dela: »Inki in Maji so gradili s kamnom, ljudstva v Amazoniji pa kamna niso imeli na razpolago, zato so gradili z blatom.«
Območje Amazonke si po navadi predstavljamo kot popolno divjino, kjer živijo le majhne človeške skupnosti. A najnovejše raziskave kažejo, da je bila preteklost Amazonije veliko bolj kompleksna, kot smo mislili. Znanstveniki so našli dokaze, ki govorijo o zelo naprednih skupnostih iz deževnega gozda iz predkolonialnih časov, denimo v Boliviji in Braziliji. »V Amazoniji je bilo življenje vedno zelo pestro in raznoliko,« pravi Stéphen Rostain, »a šele zdaj smo izvedeli kaj več o tem.«
