Predlog zakona o ukrepih za zagotavljanje zdravil je vlada sprejela pretekli teden. Z njim želi začasno urediti problematiko nabave zdravil, s katero se že dalj časa spopadajo javni lekarniški zavodi. Od več kot 5000 registriranih zdravil je v Sloveniji okrnjena preskrba z več kot 280 zdravili, med njimi so nekatera zelo osnovna: od antibiotikov do zdravil za alergike, za zdravljenje nekaterih kroničnih bolezni, pomanjkanje železa itd. Primanjkuje tudi nekaterih zdravil za otroke in za zdravljenje redkih bolezni.

Čeprav so začasne motnje v preskrbi s posameznimi zdravili sicer običajne, v lekarnah zadnja leta primanjkuje vse več zdravil, je za Radio Slovenija poročala Maja Ratej. "S pomanjkanjem se spopadamo že nekaj časa, a pomanjkanje se stopnjuje. Če je že pred covidom manjkalo okoli 100 zdravil, jih zdaj 300," pojasnjuje predsednica lekarniške zbornice Darja Potočnik Benčič.

Zdravniki ob tem opozarjajo, da bi jim prav prišla ažurna baza podatkov o manjkajočih zdravilih. Kot je za Radio dejala družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček, so zdravniki o spremembi obveščeni takrat, ko zdravila ni več na trgu, ko gre za kratkoročno pomanjkanje, pa ne.

Za trend vse večjega pomanjkanja zdravil je več vzrokov. "Epidemija je pustila posledice, saj so v zadnjih nekaj letih proizvajalci skušali preusmeriti del proizvodnje v del učinkovin za zdravljenje covida-19. Druga težava je, da je Evropa večji del proizvodnje prenesla v Azijo, kjer danes proizvajajo več kot tri četrtine vseh potrebnih zdravilnih učinkovin," pojasnjuje Dragan Kesič s koprske fakultete za management. Kot dodaja, se je Evropa znašla v strateško neugodnem položaju, preden se bo stanje izboljšalo, pa bodo pretekla leta. V lekarniški zbornici zato interventni zakon podpirajo, je še poročal Radio Slovenija.

Kot je na seji kolegija predsednice DZ-ja v torek ugotavljal poslanec NSi-ja Janez Cigler Kralj, se javni lekarniški zavodi velikokrat znajdejo v težavah, ko bi po določbah zakona o lekarniški dejavnosti v določenih primerih zdravilo morali zagotoviti v največ 24 urah, zakon o javnem naročanju pa sistemsko ne določa takih izjem in lekarnam ne omogoča, da bi to storile zakonito. Ker menijo, da bi zagotavljanje nemotene preskrbe zdravil moralo biti izjema v javnem naročanju, so obravnavo po nujnem postopku zato izjemoma podprli. Ob tem so pozvali, da rešitev čim prej postane dolgoročna, in ne samo začasna.

Kritični do obravnave po nujnem postopku so bili v SDS-u, kjer po besedah poslanca Zvoneta Černača menijo, da bi se vlada tega lahko lotila drugače, "saj težava ni nastala včeraj". Obravnavi po nujnem postopku sicer niso nasprotovali. Državni zbor bo interventni zakon obravnaval v ponedeljek na zadnji seji pred počitnicami.