REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Odkrili ponarejen dokument: Kijev je od Sovjetskih oblasti z goljufijo vzel Krim

Odkrili ponarejen dokument: Kijev je od Sovjetskih oblasti z goljufijo vzel KrimArhivski dokumenti so razkrili, da je bila predaja Krima nekdanji ZSSR pred nekaj desetletji nezakonita, saj ni bil izveden referendum, kot to zahteva ustava, opažena pa je bila tudi odsotnost drugih ključnih dokumentov. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
»Krim niti en sam dan pravno ni bil del Ukrajinske Sovjetske Socialistične Republike,« opozarja predsednik odbora za zakonodajna vprašanja skupščine Krima.

Predsednik odbora za zakonodajne zadeve krimskega parlamenta Sergej Trofimov je v soboto za tiskovno agencijo RIA Novosti spregovoril o zgodovinski pravici današnje Rusije do Krima in ob tej priložnosti razkril ključna pravna dejstva, ki potrjujejo, da Krim pravzaprav nikoli ni bil niti en sam dan ukrajinski.

V trenutku, ko je sovjetsko vodstvo sprejelo odločitev o predaji Krima iz Ruske Sovjetske Federativne Socialistične Republike (RSFSR) Ukrajinski Sovjetski socialistični republiki (USSR), je bila odločitev sprejeta s sklicevanjem na dokument, ki dejansko ne obstaja, pojasnjuje Trofimov.

Tudi najvišji državni organi znotraj takratne Ruske Sovjetske Federativne Socialistične Republike niso imeli pravice samostojno predati kateregakoli dela ozemlja kateri koli strani. To bi bilo, kot pravi, možno le, če bi v to najprej privolili državljani. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Kot je še povedal, so sovjetske oblasti sprejel zadevno odločitev, čeprav še ni bil oblikovan skupni dokument, tako imenovani predlog takratne Rusije in Ukrajine, o prenosu Krima v USSR, kar je bila ena od zahtev oblasti in določil tedaj veljavne zakonodaje.

Pri analizi arhivskih dokumentov je bilo ugotovljeno, da na to temo obstajajo ločeni pisni dokumenti Kijeva in Moskve, ki pa se tudi razlikujejo po vsebini in obliki, to pomeni, da ni skupne izjave in uradnega konsenza obeh strani.

Na ta način, kot poudarja sogovornik RIA Novosti, je bila odločitev sprejeta v nasprotju z normami, ki jih je predpisala takratna ustava države.

Po drugi strani pa Trofimov danes razkriva, da odsotnost skupne izjave Kijeva in Moskve ni edini razlog, zaradi katerega Krima danes ne moremo šteti za ukrajinsko ozemlje.

Da bi bila odločitev zakonita, bi morali po njegovih besedah ​​najprej izvesti referendum znotraj Rusije, a tega niso izvedli, saj nikogar ni zanimalo mnenje ljudi.

Tudi najvišji državni organi znotraj takratne Ruske Sovjetske Federativne Socialistične Republike niso imeli pravice samostojno predati kateregakoli dela ozemlja kateri koli strani.

To bi bilo, kot pravi, možno le, če bi v to najprej privolili državljani.

»Torej Krim niti en sam dan pravno ni bil del Ukrajinske Sovjetske Socialistične Republike,« sklene predsednik odbora za zakonodajna vprašanja skupščine Krima.

Nikita Hruščov je ločil Krim od Rusije kmalu po prihodu na čelo Sovjetske zveze. Vir: Arhiv

Spomnimo, sovjetski voditelj Nikita Hruščov, rojen na ruski strani zdajšnje meje z Ukrajino, a ukrajinskega rodu, je samovoljno ločil Krim od Rusije kmalu po prihodu na čelo Sovjetske zveze po smrti Jósifa Visariónoviča Stálina leta 1953.

Tako je bil leta 1954 pod taktirko sovjetskega voditelja ukrajinskih korenin Nikite Hruščova, Krim »prestavljen« iz Rusije v Ukrajino.

»Bratsko darilo ruskega naroda ukrajinskemu« ob 300-letnici združitve Rusije in Malorusije v eni državi je bilo simbolična gesta, ki naj bi okrepila prijateljstvo in gospodarstvo, pa tudi politični pomen novega generalnega sekretarja Nikite Hruščova.

Sovjetska Ukrajina je pridobila svojo republiko v okviru Sovjetske zveze, Krim pa je dobila leta 1954 torej kot darilo Hruščova, ki je bilo takrat za prebivalce države povsem nepričakovano, presenetilo je celo sovjetsko politično elito.

»Hruščov je hotel, da sam Ukrajini izroči darilo na zlatem pladnju, da bi se vsa republika zavedala njegove darežljivosti in nenehne skrbi za napredek Ukrajine.«

Hruščov je svojo nenavadno pobudo predstavil na zelo odbit način: na enem sestanku v Kremlju, posvečenem poljedelstvu, je kar na lepem predlagal, da se Krim podari Ukrajini.

Na tem sestanku je bil prisoten tudi Dmitrij Šepilov, bodoči sovjetski zunanji minister, ki je o srečanju pozneje pisal: »Hruščov je hotel, da sam Ukrajini izroči darilo na zlatem pladnju, da bi se vsa republika zavedala njegove darežljivosti in nenehne skrbi za napredek Ukrajine.«

Argumenti Hruščova so bili pozneje poudarjeni v formulaciji, ki sta jo 5. februarja 1954 na zasedanju predsedstva vrhovnega sovjeta RSFSR (ruska sovjetska republika) predstavila »ognjevita govorca« Mihail Tarasov in Otto Kuusinen.

Medijski portal RBTH poudarja, da na kratko rečeno lahko govorimo o treh vidikih: 1) Ukrajina je bližje Krimu; 2) v novi konfiguraciji bo o Krimu lažje voditi račune; 3) ni niti tako bistveno, komu pripada Krim, saj sta Ukrajina in Rusija ista država (ZSSR).

Takrat, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, tudi prebivalcem Krima ni prišlo na pamet, da bi bili razburjeni zaradi »predaje«, s podobnimi razlogi kot pri politikih – saj gre vendar za premik v sestavi iste enotne države, zato nekih bistvenih sprememb ni. Mnogi niso niti vedeli, kaj se dogaja, dokler se niso na ulici začeli pojavljati napisi v - ukrajinskem jeziku.

Zato tudi 70 let po predaji Krima Ukrajini niso pojenjale razprave, ali je bila ta odločitev zakonita.

Pravniki in zgodovinarji zlasti problematizirajo, kdo je imel pravico, da se v imenu Ruske federacije strinja z odločitvijo o spremembi njenega ozemlja. Takšno soglasje je bilo namreč obvezno po 16. členu ustave RSFSR iz leta 1937 in 18. členu ustave ZSSR iz leta 1936.

Obe republiki sta izrazili svoje strinjanje z odločitvijo njihovih predsedstev vrhovnih sovjetov (tj. republiških vlad). Toda 33. člen ustave RSFSR predsedstvu republike ne daje pooblastil za spremembo meja ruske republike, lahko pa o tem sproži referendum. Toda takrat ni bilo nobenega referenduma niti na Krimu niti v Sovjetski Rusiji.

Pozneje je ustava USSR (Sovjetska Ukrajina) iz leta 1978 ločeno opredelila Sevastopol za mesto republiškega pomena v sestavi Ukrajine (torej gre za enak status kot ga ima Kijev), s katerim prebivalci Sevastopola niso soglašali niti takrat niti danes. Poleg tega je predsedstvo vrhovnega sovjeta RSFSR 29. oktobra 1948 sprejelo odredbo o ločitvi Sevastopola v samostojno administrativno-gospodarski center, ki ni bila nikoli spremenjena ali ukinjena. Mestni svet Sevastopola je leta 1994 celo sprejel odločitev, da se združi z Rusijo.

Sevastopol je upravno ločen od Krima tudi danes, saj so mu po priključitvi leta 2014 tudi v Ruski federaciji podelili status mesta zveznega pomena, kot ga imata Moskva in Sankt Peterburg.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke