Sorodna novica V zdravniški zbornici zadovoljni, v iniciativi Glas ljudstva pa razočarani

Minister Daniel Bešič Loredan je na novinarski konferenci predstavil poudarke analize stanja na področju zdravstva v Sloveniji. Napovedal je, da so si na ministrstvu za zdravje zastavili finsko vizijo zdravstvene reforme. Ta pa naj bi temeljila na zdravljenju pacienta na primarni ravni zdravstva.

"Cilj preobrazbe slovenskega zdravstva je zgraditi koheziven, vzdržen in v prihodnost usmerjen model. Vsem prebivalcem moramo zagotoviti enakopraven dostop do enake kakovosti zdravstvenih storitev, kadar jih potrebujejo, ne glede na družbeni status, regijo, starost in spol. Nič ne sme vplivati na dostopnost zdravljenja, ko ga posameznik potrebuje," je dejal Bešič Loredan. Cilj je tudi, da bo zdravstveni sistem učinkovit, digitaliziran in finančno vzdržen. Hkrati mora biti pripravljen na nove izzive, kot so nove epidemije in starajoča se populacija.

"Zmagovalci, če temu lahko tako rečemo, so skandinavske države, ki so reformo zdravstva že naredile. Za cilj smo si zadali finsko vizijo zdravstvene reforme, kjer celotno zdravljenje temelji na primarni ravni, kjer pravzaprav vsi pacienti praktično dobijo na primarni ravni vso oskrbo. Mi moramo danes enakovredno poskrbeti za mlado generacijo, za nas, delovno aktivne, in za starejšo generacijo," je dejal.

Kritike ureditve zdravstva

Minister za zdravje je bil v svoji predstavitvi precej kritičen do sedanje ureditve zdravstva. "Ministrstvo za zdravje naj bi odgovarjalo za sistem. Nadzorniki storitev pa so zbornice, občine, območne enote ZZZS-ja. Skozi leta je ministrstvo za zdravje vsa pooblastila nadzora predalo drugim na občine. Primarno področje, vse področje družinske medicine, pediatrije in ginekologije na primarni ravni je v domeni občin. Občine so ustanoviteljice javnih zdravstvenih zavodov, se pravi zdravstvenih domov, in so odgovorne za zagotavljanje sredstev za naložbe, za zdravstveno službo in za vse, kar spada zraven," je pojasnil.

Slovenija ima po besedah ministra za zdravje tudi težave s kadri, čeprav številke kažejo, da se kader povečuje, tako pri zdravnikih in diplomiranih medicinskih sestrah, medtem ko se pri srednjih medicinskih sestrah kaže upad.

"Pri zaposlenih v zdravstveni negi je podatek, da imamo trideset tisoč ljudi v sistemu. Samo dvajset tisoč jih dela v javnih zdravstvenih zavodih. Kam jih je odšlo deset tisoč, ne vemo. Tudi ne vemo, kako je iz sistema odšlo pet tisoč srednjih medicinskih sester in kje so danes. To danes pacienti čutijo in zato so danes tudi postelje prazne, ker ni kadra zdravstvene nege," je opozoril.

Bešič Loredan je tudi pojasnil, da se število zdravnikov v Sloveniji uvršča pod povprečje EU-ja, saj imamo 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev. Finska jih ima recimo 3,5, "vendarle jim zdravstveni sistem deluje boljše, ker so se z reformo pripravili na vse izzive, ki jih imamo danes".

Zdravstveni sistem se ni obnavljal

"Težave imamo s financiranjem slovenskega zdravstvenega sistema. S starajočim se prebivalstvom bo denarja čez petnajst let zmanjkalo, če zdaj v tem letu ali pa najpozneje v dveh letih celovito ne naslovimo financiranje zdravstvenega sistema," je dejal in opomnil, da rastejo tudi izdatki za zdravstvo in da se v zadnjih tridesetih letih zdravstveni sistem v Sloveniji ni kontinuirano obnavljal.

"Naša mreža izhaja iz poznih osemdesetih, imamo neučinkovito vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih sistemov in imamo nezdrav način življenja. Vse to povzroča čakalne vrste, pomanjkanje družinskih zdravnikov, izgube v bolnišnicah, neurejen plačni model, ki ni bil v bistvu prenovljen zadnjih dvajset let, in seveda konstantno financiranje iz naslova različnih interventnih zakonov," je poudaril.

Minister za zdravje je tudi opozoril, da starajoče se prebivalstvo pomeni, da bomo potrebovali bistveno več družinskih zdravnikov, kot jih imamo danes.

"Mi želimo medicino vrniti na primarno raven, da družinski zdravniki začnejo opravljati svoje delo. Najprej pa moramo nasloviti neopredeljene, se pravi paciente brez osebnega zdravnika. Dati ji moramo možnost. Če te možnosti ne izrabijo, niso več neopredeljeni," je poudaril in omenil, da je "neopredeljen" neposrečen izraz za prebivalce, ki "si osebnega zdravnika niso izbrali, ker ga ne potrebujejo, ker niso hoteli, ker so tujci in jih ni več v Sloveniji, ali pa, ker so v zadnjih dveh letih preprosto zdravniki iz javnih zdravstvenih zavodov odšli in se ni poskrbelo, da bi pacienti samodejno dobili drugega osebnega zdravnika."

"Žal imamo neurejeno stanje podatkov. Podatki so razdeljeni med ZZZS, med NIJZ, med druge deležnike, vsak ima svoje podatke, niso centralizirani in zato tudi nimamo enotne metodologije," je dodal.

Financiranje zdravstva se povečuje

Po ministrovi razlagi je država financiranje zdravstva povečala za 29 odstotkov, zvišali so se prispevki, gospodinjstva namenjajo šest odstotkov več na letni ravni iz svojega žepa. To pomeni, da plače in BDP rastejo počasneje, kot rastejo zdravstveni izdatki na prebivalca.

"V letu 2021 so stroški za bolniške dopuste znašali 500 milijonov evrov, v letu 2022 že več kot 700 milijonov evrov. Denar, ki ga zberemo za zdravljenje, ga porabimo za plačevanje nadomestila bolniških dopustov. To zadevo imamo neurejeno. Pravzaprav ni kompromisa med ZZZS-jem, med Zpizom in med Zavodom za zaposlovanje. Vsak ima svoje komisije, vsak ima svoje standarde in to moramo združiti v eno. Če je nekdo na bolniškem dopustu več kot tri mesece, mu je treba ponuditi bodisi rehabilitacijo, da se čim hitreje vrne oziroma nekaj hitro nadomestljivega, ali izobraževanje ali pa čimprejšnjo upokojitev. Danes imamo dvajset tisoč ljudi, ki so v staležu več kot eno leto," je pojasnil. In dodal, da se je po absentizmu Slovenija znašla čisto koncu lestvice EU-ja, kar nam mora sprožiti vse alarme v družbi, da končno to zadevo tudi uredimo.

"Poslovni izidi javnih zdravstvenih zavodov so kristalno jasni. Bolnišnice so vedno v minusu, če država ne poseže v bolnišnice z denarjem iz proračuna. Vsi drugi deležniki, lekarne, psihiatrične bolnišnice, zdravstveni domovi pa so v plusu, je povedal glede finančnega stanja zdravstvenih ustanov in poudaril, da bomo imeli za lansko leto pri bolnišnicah najslabšo kumulativno izgubo od osamosvojitve dalje. Lekarne pa imajo, kot je dejal, 80 milijonov evrov plusa, pa psihiatrične bolnišnice in zdravstveni domovi skoraj deset milijonov evrov oz. bolnišnice bodo imele v zadnjih petih letih (2017– 022) skoraj osemdeset milijonov evrov izgub, vsi preostali deležniki v sistemu pa kažejo dvestomilijonski presežek. Kje je ta denar, kako ta denar teče, pravzaprav v sistemu nihče ne ve. Mi bomo temu prišli do dna," je napovedal Bešič Loredan.

Kako se bo vlada lotila reforme zdravstva?

"Nasloviti moramo staranje prebivalstva, nasloviti moramo kadre v zdravstvenem sistemu, nasloviti moramo financiranje, nasloviti moramo upravljanje in najti ravnovesje ter nasloviti, da je sistem digitaliziran, načrtovan in transparenten. Če bo sistem transparenten in javen, se bo veliko korupcijskih tveganj in interesnih skupin iz sistema umaknilo samo po sebi," meni minister

"Prvi pogoj je, da sistem digitaliziramo, uporabili bomo estonski model. Časovnica je jasna, zakonodaja bo pripravljena v treh mesecih. Novi zakon o e-zdravju, zakon o digitalizaciji slovenskega zdravstvenega sistema je prvi cilj, je dejal in naštel, da bomo s 1. januarjem 2024 dobili e-karton. Vsi zbrani podatki, kot so podatki o poslovanju bolnišnic, o toku denarja, kam denar gre …, bodo javno objavljeni. Da ne bo nesporazumov, vsak prebivalec Slovenije je lastnik lastnih podatkov in samo on lahko te podatke na posebnem portalu tudi gleda, nihče ne sme v to vdirati in vsak prebivalec bo začetka leta 2024 videl, kdo je pogledal v njegove zdravstvene podatke, kateri zdravnik, katera ustanova. Vsa orodja imajo Estonci in ni treba izumljati tople vode," je razložil.

Reforma plačnega sistema

"Naslednji pogoj, preden se lotimo reforme zdravstvenega sistema, je, kot pravi, reforma plačnega sistema. Dogovor je, da se do prvega aprila oblikuje ločen plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo kot celota. Ne za zdravnike posebej, ampak zdravnike, medicinske sestre, fizioterapevte, laboratorijske tehnike, radiološke inženirje …," je poudaril.

Ta dva pogoja sta po njegovih besedah pogoj, da začnejo definirati mrežo.

Reformacija zdravstvene mreže

"Na primarni ravni, na nujni medicinski pomoči, bomo na novo definirali time družinske medicine, kjer bomo družinske zdravnike in tudi pediatre razbremenili administrativnega dela in prenesli kompetence na drugi kader. Postavili bomo mrežo potreb zdravstvenih storitev, in sicer regionalno. Za vzor bomo vzeli območne enote ZZZS-ja, kjer v dvajsetih odstotkih sicer prihaja do razhajanj s statističnimi regijami. Poenotili bomo delovanje urgentnih centrov, izboljšali bomo kakovost in varnost obravnave pacientov. Ključna naloga reforme slovenskega zdravstvenega sistema je, da moramo obravnavo pacientov vrniti specialistom družinske medicine oziroma pediatrom na primarni ravni. Tam je treba oskrbeti osemdeset odstotkov vsega. Pritisk na urgentne centre moramo zmanjšati in specialisti na sekundarni in terciarni ravni morajo začeti opravljati svoje delo. Seveda pa moramo upoštevati specifiko vsake regije. V Sloveniji se regije med seboj razlikujejo, to bomo tudi upoštevali. Tudi tukaj je časovnica jasna. Najpozneje v šestih tednih moramo nasloviti problematiko neopredeljenih z verificiranimi podatki, kjer bomo prikazali, koliko teh pacientov sploh je in zakaj so pravzaprav neopredeljeni," je opisal.

Prenovljeni zavod za zdravstveno zavarovanje naj bi po estonskem vzoru postal središčna točka zdravstvenega sistema, ki je po ministrovih besedah digitaliziran in transparenten, javno pa bili objavljeni vsi podatki o storilnosti izvajalcev.

"To so koraki, ki so prepotrebni, nujni, in ne vzporedni, zaporedni, je dejal in napovedal, da bo prišlo do prenove nadzora in vodenja javnih zdravstvenih zavodov. Tu moramo spremeniti trideset let star zakon o zavodih in opolnomočiti urad za upravljanje kakovosti naložbe v zdravstvu," pravi minister, ki želi, da bi po finskem vzoru agencija zdravstvenega sistema izvajala nadzor nad licencami, nad izvajanjem storitev …

Dotaknil se je tudi koncesionarstva, ki je danes del javne zdravstvene mreže.

"Na primarni ravni imamo zelo veliko dobrih uspešnih koncesionarjev, ki so del javne mreže in svoje delo opravljajo korektno, na sekundarni ravni imamo nekaj malverzacij, ki so se zgodile v zadnjih treh do petih letih s predajo koncesij, s prenosom …,"je dejal in razkril, da bodo glede na regionalne potrebe zdravstvenih storitev do konca leta sprejeli odločitve o spremembah sistema koncesij oziroma iskali ravnovesje pri izvajanju javnih zdravstvenih storitev med javnimi zdravstvenimi zavodi ter zasebnimi izvajalci.

"Ne bomo prepovedovali ali omejevali dela, nadzirali ga bomo s pomočjo digitalizacije, kdo, kje, na kakšen način lahko dela, in določili bomo maksimalno mesečno urno obremenitev," je napovedal minister, ki je opozoril, da Slovenijo čaka tudi celovito prenova financiranje zdravstvenega sistema.

Prenova financiranja zdravstva

"Raziskave oziroma projekcije kažejo, da bo denarja že čez pet, sedem let zmanjkalo ob takem starajočem se prebivalstvu. Treba je iskati nove vire. V tem letu moramo z najširšim družbenim soglasjem najti in določiti univerzalno zdravstveno storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi tega moramo strukturno prenoviti in nadgraditi polnilno zdravstveno zavarovanje in najpozneje oziroma 1. 1. 2025 ukiniti obstoječo obliko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Čaka nas še ena naloga. Država mora določiti, koliko denarja iz proračuna ter za katere postavke bo treba vsako leto zagotoviti za stabilno financiranje zdravstvenega sistema," je še navedel Bešič Loredan.

"Naš slovenski zdravstveni sistem je strokovno izjemno dober, to nam priznava celotna Evropa. Naši specialisti in naš kader so v Evropi izjemno cenjeni. Imamo pa težavo v organizaciji, v sistemski korupciji in v upravljanju slovenskega zdravstvenega sistema, in to je treba s sistemsko reformo urediti. Stanje ni kritično, ni kaotično, imamo pa zelo velike izzive, ki so pri kadrih, pri financiranju, pri upravljanju in pri toku denarja v Sloveniji," je minister za zdravje končal predstavitev zdravstvene reforme.