Podjetja v Komendi so v letu 2022 ustvarila 1,34 milijarde evrov prihodkov, kamniška pa 1,17 milijarde evrov. Podjetja v Komendi, ki jih je bilo v letu 2022 814, v Kamniku pa 3.112, so po skupnih ustvarjenih prihodkih kamniška podjetja prehitela že v letu 2019. Zakaj manjša Komenda prehiteva Kamnik, smo vprašali Barbaro Jančar Rozman, direktorico Območne obrtne zbornice (OOZ) Kamnik. Slednja je ena od 62 območnih zbornic, ki delujejo pod okriljem krovne organizacije OZS-Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
»Število podjetij se sicer v obeh občinah povečuje, vendar je v Komendi rast 21-odstotna, v Kamniku pa 15-odstotna. Sama rast števila novoregistriranih gospodarskih subjektov ne pove dosti, bolj zgovorni so podatki o prihodkih in drugih kazalnikih uspeha, ki ga ustvarjajo podjetja. Iz podatkov Sursa vidimo, da je v primerjavi z letom 2018 v letu 2022 Komenda dosegla 64-odstotno rast skupnih prihodkov, Kamnik pa 41-odstotno. V poslovni coni Komenda imajo dobre razmere za delo tudi visokotehnološka podjetja, ki veliko prispevajo k temu napredku,« opisuje sogovornica, ki bo sodelovala tudi na Kamniškem razvojnem forumu.
»Ti podatki kažejo, da v Kamniku manjka ustrezna poslovna cona oziroma da Kamnik še ni izkoristil vseh možnosti za gospodarski razvoj. Ob tem bi morali dati priložnost mladim podjetjem, ki imajo dobre ideje, hitro rastejo, a nimajo kapitala za nakup poslovnih prostorov. Kar nekaj dobrih podjetij je nastalo na primer v našem KIKštarterju, a ko startupi prerastejo prostore te lokacije, jih pogosto izgubimo oziroma jim nimamo česa ponuditi. Tukaj vidim potencial.«
Potencial v razvoju turizma
Barbara Jančar Rozman meni, da so neizkoriščeni potenciali tudi na področju turizma. Strinjam se s Tomažem Lahom, direktorjem Nektarja Nature, ki pravi, da je Kamnik kot mesto z bogato zgodovinsko in obrtno tradicijo, prečudovito naravo in zaradi svoje lege ter dostopnosti premalo izkoriščena turistična destinacija. To je ena od gospodarskih panog, ki ima še mnogo priložnosti in so tudi zapisane v Strategiji trajnostnega razvoja turizma do leta 2030. Nekako pa nam ne uspe Kamnika postaviti na zemljevid atraktivnih turističnih destinacij, Komenda pa na tem področju zaostaja še bolj. Zagotovo bi se morali občini bolj povezati tudi na tem področju.«
Sogovornica poudarja, da »… moramo ob snovanju vseh strategij razvoja ohranjati, kar domačini in gostje tukaj pri nas cenijo – to je kakovost naravnega okolja in kakovost življenja. Skrbeti moramo za ohranjanje kulturne dediščine, rokodelstvo, redke poklice. Vse to bi v gospodarski namen lahko precej bolj izkoristili. V gospodarskem smislu je treba razvijati tudi podeželje, izkoristiti potenciale in znanje, ki jih imajo posamezniki. Na vsakem koraku bi morali poudarjati in spodbujati lokalno pripadnost, sodelovanje, izdelavo, pridelavo in nakup lokalnih izdelkov. Na tem področju lahko kot dobro prakso omenim projekte LAS Srce Slovenije in LAS za mesto in vas, vendar je priložnosti še več. Marsikdo ima dobro idejo in možnosti za njeno uresničitev, vendar ne izpolnjuje pogojev za prijavo na razpise.«
Neživljenjska zakonodaja odganja podjetja
Največje težave, s katerimi se srečujejo podjetja, so administrativne ovire, vsak dan nove obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati, toga in neživljenjska zakonodaja, ki se nenehno spreminja, visoke zagrožene kazni v primeru kršenja zakonov, dolgotrajni postopki za pridobivanje različnih dovoljenj, primanjkljaj delovne sile. Verjetno še kaj. Ampak to so dejavniki, ki zavirajo razvoj, razcvet, kreativnost naših podjetij. Poznamo kar nekaj primerov slovenskih podjetnikov, ki so zaradi birokracije odprli podjetja v sosednjih državah, kjer so jih sprejeli z odprtimi rokami in jim v nekaj tednih priskrbijo dovoljenja, ki so potrebna, da podjetje čim prej začne obratovati, med drugim opozarja direktorica OOZ Kamnik.
Sogovornica je opozorila tudi na območje smodnišnice, kjer sicer deluje več podjetij. »Podjetniki so izkoristili priložnost in pokupili zemljišča. Kar z vidika iskanja podjetniških priložnosti razumem. A nesprejemljivo je, da se je pri tem uničila narava in da območje smodnišnice ni urejeno. Revitalizacija tega območja je eden največjih razvojnih izzivov v naši občini. Izdelanih je bilo več scenarijev razvoja tega območja. Želim si, da bomo v bližnji prihodnosti na našo smodnišnico lahko ponosni in jo bomo predstavili kot dober primer rešitve zavožene situacije.«
Želijo si ustanovitev paritetnega sklada
V zadnjih petih letih v OOZ Kamnik ohranjajo število članov, ki se giblje okoli 400. V okviru zborničnega sistema razvijajo vrsto novih storitev. »Trenutno pripravljamo produkte za mlade podjetnike in za mlade podjetnike prevzemnike. Ponujamo storitve na področju napotovanja delavcev v tujino, specializirali se bomo za področje gradbeništva, ki je pri napotovanju najbolj zahtevno. To nam omogoča vključenost v EU-projekt POST-MEET, kjer so partnerji najpomembnejši paritetni skladi (Avstrija, Nemčija, Italija) in združenja na najvišji evropski ravni. Slovenija paritetnega sklada nima, si pa na ravni OZS prizadevamo za ustanovitev, vendar na vladi za to ni posluha,« poudarja Barbara Jančar Rozman.
In pojasnjuje: »Ustanovitev takšnega sklada je vsebinsko in finančno zahteven projekt, zahteva spremembo večjega števila zakonov in posledično večjo reorganizacijo trenutnega načina vplačevanja prispevkov.«
Direktorica pri tem opozori še na to, da s partnerskim podjetjem pomagajo članom pri zaposlovanju tuje delovne sile, »svetujemo na področju zelene in digitalne preobrazbe, uvajamo svetovanje in pomoč pri uresničevanju zahtev direktive CBAM, ki uvoznikom iz tretjih držav nalaga nove obveznosti poročanja in v nadaljevanju pridobivanja certifikatov o GHG. Zahtevno področje, v katero pa nam poglobljen vpogled omogoča EU-projekt SEE-BRIDGE.«
Nepogrešljiva podpora podjetjem
A vsekakor ključna naloga OZS še vedno zastopanje interesov malih in srednjih podjetij v socialnem dialogu z državo. OZS tako s svojimi prizadevanji sooblikuje gospodarsko okolje, ki bi bilo brez reprezentativnih zbornic bistveno slabše, kot je v tem trenutku. »Da pojasnim na nekaj primerih. Brez zbornice bi imeli danes na primer uzakonjeno obvezno božičnico, vsi gospodarski subjekti bi morali voditi elektronske evidence delovnega časa, normirancev verjetno ne bi bilo več ali pa bi bili bistveno slabše urejeni. Po določbah gradbenega zakona bi mojstri izgubili vse pristojnosti, obrtniki in podjetniki, ki gradbeno dejavnost opravljajo že vrsto let in nimajo izobrazbe v skladu z določili gradbenega zakona, te danes ne bi več opravljali, če zbornica ne bi ustrezno argumentirala stanja pri sprejemanju gradbene zakonodaje. V času covida smo bili za vlado in ministrstva prava nočna mora. Ampak smo uspeli doseči določene omilitve ukrepov, poleg tega pa smo članom nudili pravno pomoč in svetovanje 24/7.«
