Namesto uvoda
Tokrat bomo že na začetku zapisali, kar običajno pustimo za konec. Projekt PRIMA ne išče zmagovalca, temveč omogoča bralcem in gledalcem sodelujočih medijev smiseln, povezan in obširen vpogled v različne lastnosti modelov izbranega avtomobilskega razreda. Poudarjamo, da že med sodelujočimi člani ni enotnega mnenja o tem, kateri izmed primerjanih kandidatov je najboljši, saj so določene lastnosti sicer merljive in objektivno primerljive, a je hkrati veliko odvisno od tega, na katero izmed področij posamezniki polagamo večjo težo. Po drugi strani pa se kljub tovrstnim različnim izhodiščem določeni modeli pri upoštevanju vseh lastnosti enostavno prebijejo pred druge.
V aktualni veliki primerjavi smo se posvetili segmentu B in ob bok postavili 13 tekmecev:
- Citroën C3 (2016-),
- Dacia Sandero (2020-),
- Ford Fiesta (2017-),
- Hyundai i20 (2020-),
- Mitsubishi Space Star (2012-),
- Nissan Micra (2016-),
- Opel Corsa (2019-),
- Peugeot 208 (2019-),
- Renault Clio (2019-),
- Seat Ibiza (2017-),
- Škoda Fabia (2021-),
- Toyota Yaris (2020-) in
- Volkswagen Polo (2017-).
Njihove osnovne tehnične podatke smo zbrali v preglednici, ki jo najdete na tej povezavi.
Všečen in prijeten
Če bi začeli razmišljati o novem majhnem avtomobilu, bi verjetno kar nekaj kupcev krenilo v smeri pozitivnega prvega vtisa. Ne glede na velikost mora imeti avtomobil nekaj, kar človeka pritegne, da sploh pomisli nanj v množici podobnih. Kljub temu, da se svetovalci v salonih novih avtomobilov soočajo z dobro pripravljenimi obiskovalci, namreč že klikanje po spletu vzame dosti časa. Izbor se običajno zoži na tri, morda tja do pet potencialnih kandidatov, ki si zaslužijo srečanje v živo, po možnosti s testno vožnjo. Tovrsten miselni proces pri svojih kupcih dobro poznajo tudi proizvajalci avtomobilov, zato modelom s prepoznavnim oblikovanjem in izpostavljanjem določenih lastnosti skušajo zagotoviti čim boljši izhodiščni položaj.
S kolegi ta del primerjave ocenjujemo na podlagi lastnih želja in pridobljenih izkušenj z modeli, zato so rezultati običajno tudi najbolj raznoliki.
Soočenje različnih mnenj je tokrat pokazalo, da bi nas v salonih zagotovo lahko pričakovali prodajalci znamk Hyundai, Toyota, Peugeot, Škoda in Ford. Če bi imeli še kaj več časa in volje, pa je verjetno, da bi nas odneslo še k Oplu in Volkswagnu. Kar se tiče videza in posebnosti na cesti, smo največ točk namenili Hyundaiu i20, Peugeotu 208 in Toyoti Yaris, kot modele s prepričljivim celostnim paketom smo ocenili Škodo Fabio, Hyundai i20 in Volkswagen Polo, najbolje pa smo se počutili za volanom Hyundaia i20, Škode Fabie in Forda Fieste.
Udoben, prostoren in lepo sestavljen
V delu, kjer ocenjujemo notranjost vozil, smo se kot običajno posvetili tako uporabnosti v smislu prostornosti, praktičnosti in prilagodljivosti potniškega in prtljažnega prostora, po drugi strani pa tudi nismo preskočili občutka zaznavne kvalitete in urejenosti voznikovega delovnega okolja.
Prav slednje je tisto, kar v sodobnih avtomobilih dodobra deli mnenja uporabnikov. Je res bolje, da je vozilo čim bolj digitalizirano, praktično brez gumbov, ki so jih v veliki meri nadomestile na dotik občutljive površine? Je zaslon z merilniki pred voznikom res bistveno boljši kot klasični merilniki oziroma kombinacija merilnikov z manjšim sredinskim podatkovnim zaslonom? Veliki barvni zasloni so nedvomno atraktivni in pritegnejo pozornost, zato so postali praktično neločljiv del zasnove armaturne plošče, a je hkrati precej nepraktično, če je celo najbolj osnovne operacije, kot je prilagajanje glasnosti avdio sistema ali delovanje klimatizacije, potrebno upravljati preko menijev.
Po drugi strani se pri meritvah prostornosti in udobja v potniškem delu ni kaj dosti spremenilo. Pozorni smo bili na udobje prednjih sedežev, pa prostor na zadnjih sedežih, predvsem pred koleni in nad glavo potnika za voznikom. Ugotovili smo, da je počutje na zadnji klopi za odrasle osebe pri večini kandidatov sprejemljivo, saj se skladno z rastjo avtomobilov tega razreda povečujeta tudi prostornost in udobje na zadnji klopi, kar lahko nekatera vozila celo pomakne bližje vlogi prvega družinskega avtomobila. Na občutek ugodja zadnjih potnikov pri tem vplivajo tako centimetri kot tudi zasnova vozil – pomagajo večja stranska stekla, občutek utesnjenosti pa uspešno odpravlja tudi svetla barva zgornjega dela potniške kabine. Pred koleni potnika za voznikom so bile razlike med avtomobili kar precejšnje. Med boljšimi so izstopali Hyundai i20, Seat Ibiza, pa tudi Dacia Sandero in Volkswagen Polo, med prostorsko najbolj skromnimi pa Nissan Micra, Opel Corsa in Renault Clio.
Posvetili smo se tudi nameščanju dveh otroških sedežev, kjer smo zaznali pomembne razlike. Ne toliko pri nameščanju sedežev, saj so imeli vsi dokaj sprejemljiva sidrišča – najbolj priročno nameščanje s plastičnim utorom za lažji dostop imajo sicer Volkswagen Polo, Toyota Yaris, Škoda Fabia in Renault Clio – smo pa opazili velike razlike, ko je govora o dostopu do zadnje klopi oziroma kotu odpiranja zadnjih stranskih vrat. Pozitivno nas je presenetil Dacia Sandero, saj so vrata in kot odpiranja veliki, obratno pa je na primer z nameščanjem sedeža na zadnjo klop Toyote Yaris, pa tudi Opla Corse in Peugeota 208, saj imata nepraktično oblikovano odprtino za dostopanje.
Razlike pri prtljažnikih so bile manj očitne. Načeloma smo v prtljažnike zložili enako število torb, le da je pri nekaterih ostalo okrog še nekaj več prostora za manjše predmete. Najdaljši prtljažnik imata sicer Dacia Sandero in Škoda Fabia, najnižji nakladalni rob pa Fabia in Toyota Yaris. Navzgor tu izstopa Dacia Sandero, ki ima deset centimetrov višji nakladalni rob kot Fabia in Yaris. Pri treh avtomobilih (Hyundai i20, Renault Clio, Škoda Fabia) smo izmerili več kot meter široko odprtino prtljažnika.
Ko je govora o občutku kakovosti izdelave in izbranih materialov, smo bili načeloma kar zadovoljni, a je hkrati primerno poudariti, da je šlo večinoma za (naj)višje pakete opreme. Kljub temu pa so bili med nekoliko bolj prepričljivimi Citroën C3, Ford Fiesta, Hyundai i20, Opel Corsa in Peugeot 208.
Najvišji seštevek za potniški del so na koncu prejeli Hyundai i20, Ford Fiesta in Seat Ibiza, medtem ko so bili v prtljažnem delu najbolj uspešni Škoda Fabia, Volkswagen Polo, Seat Ibiza, Hyundai i20 in Renault Clio. Skupno se je v vrh sklopa uporabnosti pripeljala Škoda Fabia, ki sta ji sledila Hyundai i20 in Seat Ibiza.
Cenovno dostopen
Okoliščine tokratne velike primerjave se dodobra razlikujejo od prejšnjih let, saj se soočamo tako s pomanjkanjem novih vozil kot tudi s presežki prihrankov, še posebej ko je govora o fizičnih kupcih. Temu lahko dodamo še tretji element, razširjeno ponudbo opreme v razredu, saj je vse bolj običajno, da so na seznamu (serijske ali dodatne) opreme tudi dodatki, ki jih v prejšnji generaciji ne bi niti pričakovali. Kupci zdaj pričakujejo višjo raven udobja (dostop in zagon brez ključa, električni pomik prednjih in zadnjih stekel, avtomatska klima, nastavitev in ogrevanje zunanjih ogledal, zatemnjena zadnja stekla), boljše infozabavne sisteme, povezljive s pametnimi telefoni, pa tudi razširjen nabor pomagal, ki prispevajo k varnosti in olajšajo vožnjo (svetila v tehniki LED, tipala, kamera).
Pravzaprav je vse zgoraj našteto na svoj način prispevalo k dvigu cen. Morda ne bo odveč primerjava z letom 2018, ko smo prvič pregledovali lastnosti modelov v razredu B – takrat je povprečna cena vozila s primerljivo opremo in upoštevanjem popusta znašala nekaj manj kot 15.300 evrov, zdaj pa skoraj 17.700 evrov.
PRIMA smo: Avtomanija, Avto Fokus, Finance, Siol, Volan, Žurnal24 in Avtomobilizem.com.
Ko običajno smo se po informacije o cenah odpravili v salone, kjer smo svetovalcem pojasnili, zakaj potrebujemo ponudbo. Upoštevali smo cene za gotovinski nakup, čeprav marsikje ponujajo dodaten oz. višji popust za nakup s financiranjem, hkrati pa kot dodaten argument vključujejo podaljšano jamstvo.
V večini primerov pridejo kupci v salon že dobro pripravljeni, na kar zagotovo vpliva tudi dostopnost informacij in konfiguratorji na spletnih straneh znamk.
Na vprašanje, kdo so tipični kupci avtomobilov razreda B, so si bili svetovalci bolj ali manj enotni, da gre za zelo široko skupino – za mlade voznike je to lahko prvi, za ostale edini ali drugi/tretji družinski avtomobil. Večkrat je bilo tudi slišati, da so se starejši kupci v precejšnjem številu preusmerili na križance istega velikostnega segmenta, saj jim bolj ustrezata višje sedenje in posledično boljša preglednost, čeprav je treba odšteti še več denarja.
Podobno različni so si bili odgovori na vprašanje o povprečni nakupni vrednost, saj smo na koncu govorili bolj o razponu, pa še ta je bil precej širok in seveda odvisen od posamezne znamke. Pri tako različnih modelih je bolj varno govoriti o tem, kaj ljudje v avtomobilih pričakujejo, kot o končni nakupni vrednosti. Ob dodatkih, ki vplivajo na udobje, so pomembni tudi elementi varnosti, a v največji meri v obsegu, ki je že vključen v posamezen paket opreme. Kupci se po mnenju prodajnih svetovalcev namreč manj odločajo za nakup opcij aktivne varnosti, razen kadar so del širšega paketa (ki po možnosti vključuje tudi kakšne pomembnejše elemente udobja).
Na cenovno primerjavo je tokrat v veliki meri vplival Vokswagen Polo, ki je z obširnim vstopnim paketom dodobra dvignil standard opremljenosti. Po drugi strani so npr. Toyota Yaris, Renault Clio, Nissan Micra, Hyundai i20 zelo celovito opremljeni pri srednjih oz. višjih paketih opreme in je bilo potrebno prišteti res zelo malo dodatkov. Kar se tiče lepotnih dodatkov, gre za avtomobile z litimi platišči dimenzij od 15 pa vse do 17 palcev (izjema sta Sandero, ki sploh nima te opcije, in Fiesta, kjer so lita 18-palčna platišča serijska le pri paketu ST), za primerjavo smo jim vključili še dodatno zatemnjena stekla zadaj, saj so serijska pri več kot polovici primerjanih paketov opreme.
Povprečna vstopna uradna cena primerjane trinajsterice je znašala malenkost več kot 17.500 evrov, medtem ko je po prištevanju dodatkov (od kovinske barve do stroškov priprave, transporta in vključenih opcij) znašala skoraj 18.900 evrov. Ob upoštevanju veljavnih popustov na gotovinski nakup smo ponovno prišli skoraj na začetek s povprečno maloprodajno vrednostjo nekoliko pod 17.700 evrov. Razpon popustov je znašal od 0 do 2.500 evrov in je bil v določeni meri povezan tudi z razpoložljivostjo in/ali rokom dobave novih vozil.
Prav dobavni roki in dostopnost posameznih opcij v tem obdobju pomembno krojijo pogovore o nakupu novega avtomobila tudi v segmentu B. Z izjemo Fieste, kjer bo po pojasnilu zastopnika naročanje ponovno omogočeno v mesecu maju, imajo vse znamke vsaj nekaj avtomobilov na zalogi ali v bližnjem prihodu (kasnejši potrjeni proizvodni statusi). Dobavni roki za individualna naročila strank pa so precej različni, od »običajnih« v okviru 2-4 mesecev (Fabia, Clio, Yaris, C3), do zmerno podaljšanih v okviru 5-8 mesecev (Corsa, 208, Sandero, i20, Polo, Micra, Ibiza) – če se seveda v procesu kaj ne zatakne. V prodaji oziroma distribuciji posledično neprestano spremljajo statuse naročenih vozil, saj je situacija na račun globalnih razmer v industriji nepredvidljiva, kar do določene mere razumejo tudi kupci. Med kritičnimi opcijami, ki so ali nedobavljive ali lahko opazno podaljšajo rok dobave, so bili najpogosteje izpostavljeni parkirni senzorji. Sicer pa so se nekatere znamke (npr. v skupini Stellantis) prilagodile pomanjkanju posamičnih opcij tudi s spremembami obsega posameznih paketov.
Nakupni ceni smo pri upoštevanju stroškov lastništva dodali stroške servisov v obdobju pet let in/ali prevoženih 75.000 km ter zavarovanje v obdobju pet let. Pri slednjem prihaja do odstopanj zaradi razpona cen avtomobilov s primerljivo opremo in moči motorjev (vir izračunov je Zavarovalnica Triglav).
Za najbolj ugodna sta se po naših izračunih z upoštevanjem nakupne cene ter stroškov zavarovanja in vzdrževanja pričakovano izkazala Dacia Sandero in Mitsubishi Space Star, še najbolj pa se jima je približal Renault Clio z deželnim paketom opreme.
Cesta, parkirišče in poligon
Če gremo kar po vrsti, smo se z avtomobili najprej odpravili na merjenje porabe v vožnji. Trasa je bila zelo podobna tisti iz leta 2018; prevozili smo skupno 127 kilometrov, od tega 28 kilometrov v mestu, približno 40 kilometrov na avtocesti, 30 kilometrov varčno na podeželskih cestah in še 30 kilometrov nekoliko bolj dinamično. Skupaj se je kot najbolj varčen izkazal Mitsubishijev Space Star. V kombiniranem ciklu je v povprečju porabil 5,4 litra goriva na sto prevoženih kilometrov. Le deciliter več sta porabila Seat Ibiza in Ford Fiesta. Manj kot šest litrov goriva so porabili še Volkswagen Polo (5,6), Škoda Fabia in Dacia Sandero (oba 5,7) ter Citroën C3 in Toyota Yaris (oba 5,9). Točno šest litrov na sto prevoženih kilometrov je porabil Peugeot 208, Hyundai i20 je v poprečju porabil 6,1 litra in Opel Corsa 6,2 litra goriva. Renault Clio in Nissan Micra sta vožnjo zaključila s povprečno porabo 6,3 litra.
Avtomobilom smo med drugim izmerili glasnost v prostem teku in pri hitrosti 60 km/h ter kot najbolj zvočno udobne nagradili Nissan Micro, Opel Corso, Peugeot 208 in Seat Ibizo. V dinamični vožnji na poligonu smo najbolje ocenili nastop Hyundaijevega i20, Toyote Yaris, Volkswagna Polo, Škode Fabia in Forda Fieste, ki so jim v prvi zasledovalni skupini sledili Opel Corsa, Seat Ibiza, Renault Clio in Peugeot 208. Sinonim za udobno cestno vožnjo je bil tokrat Citroën C3.
Ker gre praviloma za mestne avtomobile, smo tokrat dodatno pozornost namenili preglednosti in okretnosti z izvedbo 180-stopinjskega obrata, parkiranjem naprej in vzvratnim parkiranjem. Kljub nameščenim dodatkom nismo sledili podatkom tipal in kamere, ampak upoštevali oblike stebričkov, velikost oz. uporabnost stekel in ogledal. Najbolje se je na preizkusu odrezal Mitsubishi Space Star na račun kompaktnih mer in odličnega obračalnega kroga, saj je kot edini brez popravkov opravil s 180-stopinjskim obratom, na račun višjega sedenja pa je odlična tudi preglednost (dodatno so stekla velika, stebrički pa tanki). Sledila sta mu Citroën C3 in Dacia Sandero, med drugim tudi na račun velikih stekel, ogledal in relativno tankih stebričkov. Za njima sta se uvrstila Hyundai i20 in Volkswagen Polo, ki sta presenetila predvsem s tem, da njuni bolj moderno zašiljeni obliki ne terjata davka pri preglednosti.
Upoštevanje vseh zbranih rezultatov je na prvo mesto uvrstilo koncernske sorodnike Volkswagen Polo, Seat Ibizo in Škodo Fabia, med sledilci pa se jim je najbolj približal Hyundai i20.
V okviru zmožnosti
Na področju sodobnih varnostnih in infozabavnih tehnologij smo ugotovili, da je med modeli prejšen razkorak na račun njihove starosti, pa tudi cenovne umeščenosti. Proizvajalci so v tem segmentu v primerjavi s predhodnim testom začeli še bolj prepoznavati asistenčne sisteme in zaslone kot prodajni adut.
Avtomobili načeloma nudijo večino tistega, kar ima segment C, hkrati pa na dejansko opremljenost vpliva pomanjkanje sestavnih delov. Nekatere znamke imajo izrazito paketno urejene cenike, kjer so nekatera pomagala dostopna le pri najvišjih opremah ali pa jih trenutno sploh ni v ponudbi. Svojevrstno skrajnost predstavlja cenik Citroëna C3, kjer je trenutno sicer mogoče dobiti zadnjo kamero, ne pa tudi zadnjih ali prednjih tipal. Ker sta nanje vezana sistema samodejnega parkiranja ter zaznave predmetov v mrtvem kotu, tudi teh dveh trenutno ni na voljo.
Pri asistenčnih sistemih so serijske osnove AEB (prepoznava vsaj pešcev – kamera), pomočnik za ohranjanje voznega pasu, pomoč za speljevanje, opozorilo na utrujenost voznika ipd. Najde se tudi serijski prilagodljivi tempomat, medtem ko sistem za mrtve kote pri nekaterih ni na voljo med opcijami, prav tako ne opozorilo na prečni promet pri vzvratni vožnji. Pri Ford Fiesti je treba AEB začuda doplačati (paket 90 €), pri Renaultu Clio pa nudijo možnost varčevanja, če se odpoveš sistemu AEB (posledično lahko dobiš avto prej). Dacia Sandero vidi vozila, pešcev ne. Hyundai i20 ponuja že AEB, ki deluje tudi v križiščih in smo ga doslej videli pri premijskih avtih.
Naše pretekle projekte PRIMA, ki jih skupaj ustvarjamo od leta 2016, si lahko ogledate na tej povezavi.
Medtem ko nekje žarometi v tehniki LED (kratki snop) še niso samoumevni, drugi že nudijo tudi matrične. Samodejni preklop med dolgim in kratkim snopom je največkrat del doplačljivih paketov. Pri pomagalih za parkiranje vsak proizvajalec ubira svojo pot, nekateri imajo že serijske zadnje senzorje ali pa celo kamere do visokih doplačil. Kakovost kamer je različna, Stellantis zaostaja za skupino Volkswagnom, skupino Renault in Azijci. Dva modela imata opcijo 360-stopinjskih kamer.
Ko je govora o zaslonu infozabavnega sistema, se velikosti vrtijo okrog 7 ali 8 palcev, z večjimi zasloni pridejo tudi dodatne funkcionalnosti (npr. pametne navigacije). Večina nudi med opcijami ali pri višjih opremah tudi digitalne voznikove zaslone. Zmožnost povezljivosti je lahko odvisna od nivoja multimedije; pri dražjih je praviloma povezana aplikacija za telefone, s katero je mogoče dostopati do osnovnih podatkov o vozilu, ga odklepati, kakšnega celo zagnati, geolocirati, si nalagati navigacijo, izvajati vodenje v zadnjem odseku poti in podobno. Najbolj uporabna je seveda povezljivost s telefonskimi aplikacijami prek sistemov Android Auto ali Car Play. Več predstavnikov že omogoča tudi brezžično povezavo pametnega telefona.
Ob vsem naštetem smo pozitivno ocenili možnost uravnavanja glasnosti s fizičnim gumbom, preverili USB priključke, hitrost programskega vmesnika, logičnost menijev, uporabnost glasovnega upravljanja, kakšne dodatne posebnosti …
V ospredje se je prebil Hyundai i20 z najbolj celovitim in prepričljivim paketom pomagal in zaslonov. Ena redkih črnih pik je, da še ne pozna slovenščine. Odlična sta tudi Volkswagen Polo in Škoda Fabia, malenkost za njima je Seat Ibiza. Tempo z najboljšimi držita še Renault Clio in Toyota Yaris, medtem ko so pri Opel Corsi, Peugeotu 208 in Fordu Fiesti lahko pri tem in onem potrebni že konkretni kompromisi. Dacia Sandero pa sicer ponuja osnove, a so te pravzaprav tehnično zelo spodobno zamišljene za manj ali srednje zahtevnega lastnika.
Po našem mnenju
Tokratni veliki primerjalni projekt je bil obsežen in zato tudi zahteven. Širok nabor avtomobilov razreda B je pokazal, da imajo kupci sicer načeloma veliko izbire, a so hkrati omejeni – če ne z denarjem, pa z dobavnimi roki ali opremljenostjo posameznih avtomobilov. Z nekaj cinizma bi lahko celo zapisali, da kupec v tem trenutku le ni kralj, sploh če se mu mudi, ima zelo specifične zahteve ali je navezan na določeno znamko.
V zaključku naše primerjave smo izbrali modele, ki so po našem mnenju trenutno v vrhu ponudbe segmenta – Hyundai i20, Škoda Fabia in Volkswagen Polo. Velja dodati, da bi prvi zadržal svoje mesto tudi v primeru, ko ne bi upoštevali naših subjektivnih mnenj in/ali če bi povsem zanemarili vpliv stroškov lastništva, ko že govorimo o tem, da so zaradi razmer na trgu kupci nekoliko manj občutljivi na cene. Enako bi veljalo v primeru, da bi nas zanimala zgolj cena in uporabnost ali pa le najsodobnejši pripomočki in vtis, ki ga je pustil na sodelujoče v projektu.
Avtomobilizem.com (Foto: PRIMA.)
Mnenja uporabnikov
17 komentarjev za "PRIMA mali avtomobili so vse prostornejši in vse bolj opremljeni"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Imamo i20, prejšni model. Glede voznosti…ko je bil nov se mi je zdel dovolj udoben in dobro je šel čez ovinke. Po 30,000 km se mi je naenkrat zdel nenormalno trd. Jaz ga ne vozim redno in morda sem kdaj vmes se navadil bolj na drug bolj udoben avto, ampak vseeno bi reku, da amortizerji več niso to kar naj bi bli. Če pa so, pa tudi žalostno.
Bravo hyundai, nekak tihi favorit, samo mi je po zunanjosti deloval kot da je dosti manjši od npr. fabie in da bo uporabnost preveč trpela za visoko mesto, samo zgleda so uspeli to korejci odlično rešit, bravo 😉
VW grupa zmore dat na trg dober avto (Polo, Fabia), a SEATu zgleda dodelijo slabši izdelek, sodeč po tem testu.
Zmagovalec tukaj je Hyundai, manjka pa še Kia, katera bi morala tudi imet top-izdelek
Seat sploh ne zaostaja toliko, predvsem zaostaja pri subjektivnih dejavnikih, vse ostalo so zelo majhne ali zanemarljive razlike..
Kia Rio manjka, ker bi bila pri repu, model je že star (od 2016), pa tudi ponujajo samo 1.2 atmosferca, sploh ni nobenih turbo motorjev, tako da bi bil po zmogljivostih še za dacio…
C3 picasso dizel je top avto. Sodelavka ga že leta muči z mesto vožnjo in čisto brez napak. Kompakten, visok in prava raketa. Tili bencinski mlinčki pa mi ne vlivajo zaupanja.
Samo za primer ti povem da je bil pred kakim letom ali dvema na siolu članek o mitsubishiju z takšnim motorjem kot je testni, v Ameriki ali Kanadi, ne spomnim se točno z prevoženimi 666.000 km. Avto je bil še vedno v top formi ko so ga zamenjali staro za novo. Toliko o mlinčkih. Če je motor konstrukcijsko dovolj dimenzioniran je njegova kubikaža (razen za navor) nepomembna.
Sicer so taki skupni seštevki brez veze. Posamezne kategorije ok, ampak to seštevat v celoto je pa brez veze. Ker če je nekomu pomembna predvsem prostornost, tega ne more izničit nobena druga kategorija. Če je nekomu pomembno da je lep, mu uporabnost pač najbrž nima neke prioritete.