Današnji god sv. Štefana, zavetnika konj, ki ga krščanska Cerkev slavi kot prvega mučenca, je slovesen dan za konje in njihove lastnike – po državi se je zvrstila vrsta blagoslovov konj. Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo 2022 so priredili v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov.

Konjeniki so se na tamkajšnjem hipodromu začeli zbirati že ob 9. uri, konjeniška povorka se je od tam pol ure kasneje odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja – ta stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana – v Dolenji Stari vasi, kjer se je ob 10. uri začel tradicionalni 164. blagoslov konj, ki ga prirejata prostovoljsko Gasilsko društvo Dolenja Stara vas in domača občina.

Eden izmed najbolj obiskanih tradicionalnih zborov ob godu sv. Štefana je tudi tisti v Srednji vasi pri Šenčurju. Letošnji "žegenj" je bil že 28. po vrsti, po poročanju Nine Rozman za TV Slovenija pa se ga je udeležilo več kot 70 konjenikov, štiri konjske vprege in številni obiskovalci. "Za konjenike je pomembno, da konje pridejo žegnat, da konj ostane celo leto zdrav in da skrbijo zanje," je dejal organizator Franc Kern.

Blagoslovljeni bodo tudi konji Lipice, obred bo tudi na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in drugje

Kot običajno so danes blagoslovi zavzeli še številne druge kraje po državi. V Kobilarni Lipica so poleg delavnic s poniji in lipicanci ob 12. uri blagoslovili konje ter pripravili predstavo lipiške jahalne šole.

Blagoslavljanje konj so potekala tudi v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču v Beli krajini, Šentrupertu na Dolenjskem, Šentjanžu na Dolenjskem, v Goriški vasi pri Škocjanu in v Štefanu pri Trebnjem. Prav tako je bil posebni obred med drugim tudi v Posavju v Kapelah in Pišecah, potem v Harijah v Brkinih, v Vipavi, Laškem, na Dovjem pri Kranjski Gori, v Blejski Dobravi, pri dvorcu Rakičan v Prekmurju.

Na slovenskih tleh je o tem obredu prvi poročal Janez Vajkard Valvasor.

Sv. Štefan je bil sicer jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.

Po legendi naj bi z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji.

Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.