Po eni strani se strinjam. Tudi narodnozabavna glasba obstaja od nekdaj. Pa vendarle dobi pospešek vsakokrat, ko so na oblasti desni. To počnejo iz gole preračunljivosti. Zavedajo se, da večina volivcev ne obiskuje razstav Ciuhe in koncertov s Šostakovičevo glasbo. V socialističnem režimu smo imeli oddajo z narodnozabavno glasbo enkrat na teden, v nedeljo ob desetih dopoldne, po kmetijskih novicah. Danes je zanjo rezerviran prime termin v petek zvečer.
Kadar so na oblasti desni, dobi pospešek tudi patetično domoljubje, ki preveva državne proslave. Z domoljubjem samim po sebi ni nič narobe, a njihova retorika bolj spominja na konec 19. stoletja kot pa na sodobnost. Domovina, ti mi pomeniš vse … in podobni vzkliki. Že dobro, vsi imamo radi domovino, a njen pojem se je skozi čas korenito spremenil. Danes je domovina tam, kjer imaš delo in življenje. Domovina je tudi jezik. V tem pogledu smo literati in igralci izraziti domoljubi. Slikar ali violinist s svojim delom precej lažje nagovorita tuje občinstvo kot pisatelj. Tuji jezik lahko govoriš še tako tekoče, a redke izjeme lahko v njem napišejo dober roman ali nastopijo v gledališki predstavi.
Delo
Narodnozabavna glasba na TV Slovenija dobi pospešek vsakokrat, ko so na oblasti desni, prav tako patetično domoljubje državnih proslav
Vinko Möderndorfer, pisatelj, o opaznih spremembah na televiziji pod desnimi vladami