Ali bi podprli spremembe zakona o dohodnini?

Spremembe pri dohodnini, ki prinašajo višje neto plače s postopnim dvigom olajšave, pa tudi manj obdavčene nagrade in bonitete ter nižji davek na kapitalske dohodke in najemnine, so postale prvovrstna predvolilna tema. Še posebej po tem, ko je odločanje o noveli skušala spodnesti Levica s predlogom za razpis posvetovalnega referenduma, ki pa ga je, potem ko mu je podporo napovedal tudi Janez Janša, umaknila.

 Foto: Tamino Petelinsek
Foto: Tamino Petelinsek

Koalicija novelo ves čas zagovarja z argumentom, da je bolje, da več denarja kot državi ostane ljudem, ki bodo več trošili, medtem ko opozicija svari pred globoko luknjo v javnih financah in posledičnim slabšanjem javnih storitev ter večjimi koristmi za bogatejše.

Državni zbor je novelo po lanski prestavitvi glasovanja z zamudo sprejel marca, a spremembe bodo vseeno veljale za nazaj že za to davčno leto. Na vprašanje, ali bi zadnje novosti ukinili oziroma spremenili, odgovarjajo posamezni primorski kandidati.

Iščemo jasne odgovore

Kandidatkam in kandidatom osmih političnih strank, ki imajo po anketah največ možnosti, da bodo prestopile parlamentarni prag, smo postavili niz konkretnih vprašanj. S kratkim pojasnilom se kandidati opredeljujejo do nekaterih pomembnih dilem in ukrepov na različnih področjih. Iz stranke Povežimo Slovenijo na vprašanja niso odgovorili.

Mojca Stegovec, Gibanje Svoboda

“V Gibanju Svoboda si prizadevamo, da bi imeli vsi ljudje višje plače in država nižje davke, vendar le ob pogoju odgovorne drže do javnih financ. Postopnemu znižanju dohodnine ne nasprotujemo, vendar je stalna praksa te vlade, da v zakonske predloge, ki so državljanom všečni, podtakne tudi točke, ki so v tem primeru škodljive za javne finance, koristijo pa le najbogatejšim. V tem primeru torej nesorazmerno 'nagrajuje' bogate, medtem ko bodo tisti z nižjimi dohodki spremembe občutili le simbolično. To ni prava pot, ampak pot povečevanja razslojevanja med bogatimi in revnimi.”

Eva Irgl, SDS

“Nikakor, zadnje spremembe so bile sprejete za državljane, za višje neto plače za vse zaposlene. S tem zakonom se viša splošna olajšava in uvaja seniorska, ugodnejša je tudi davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.”

Marina Suban, SD

“Da, zagotovo bi podprla spremembe tega škodljivega zakona o dohodnini v delu, ki daje velike davčne odpustke že sedaj bogatim lastnikom kapitala in nepremičnin. Delavcu daje drobiž, bogatim bogastvo. Vse to na škodo javnih storitev v zdravstvu, sociali in izobraževanju.”

Marko Rusjan, Levica

“Da. Vladna novela zakona o dohodnini bi do leta 2025 na račun davčnih odpustkov bogatim v državni proračun izvrtala 800 milijonsko luknjo. Ker storitve socialne države, kot so nadomestila za brezposelnost, otroški dodatki in denarne socialne pomoči, koristijo predvsem najšibkejšim državljanom, to pomeni, da bo prišlo do obsežne redistribucije premoženja od revnih k bogatim. Vsak cent, ki ga bo vlada podarila bogatim, bo cent manj za razvoj javne infrastrukture in socialne države. Zato v Levici predlagamo razveljavitev novele.”

Danijel Sertič, NSi

“NSi je v novelo Zakona o dohodnini vložila veliko naporov in veseli smo, da je bila nedavno sprejeta. Hvaležni smo tudi več kot 25.000 ljudem, ki so podprli našo akcijo Višje plače za vse. Preprečiti želimo, da bi kdorkoli z razveljavitvijo zakona ljudem vzel del njihovih plač.”

Natalija Kovač, LMŠ

“Naša vlada je bila prva, ki je dajala ljudem, ne da bi pri tem osiromašila ali praznila skupno blagajno. Mislili smo na vse ljudi in na jutri - poskrbeli smo tako za razbremenitev plač kot tudi za razbremenitev regresa. Spremembe zadnje novele zakona o dohodnini so nujne. Sami razbremenitvi plač sicer ne nasprotujemo, a načinov razbremenitve je več. Preučili bomo, ali bi veljalo izbrati drugačen način, ki bi bolj sledil potrebam srednjega razreda, ne pa, kot je to storila aktualna vlada, najbolj razbremenil že sicer premožnejše. Glede preostalih bonitet za premožne, kot so znižanje obdavčitve obresti, dividend, dobičkov, kapitala, oddajanja nepremičnin v najem, pa načrtujemo vnovično zvišanje na prejšnjo raven.”

Jerko Čehovin, SAB

“V stranki SAB zakona o dohodnini nismo podprli, saj ocenjujemo, da je 800 milijonski izpad v proračunu izrazito neodgovoren; zlasti ob zgodovinsko visokem javnem dolgu, ki bo konec leta znašal 42 milijard. Vsakdo si želi višje neto plače, toda neodgovorna politika na dolgi rok pomeni poseganje po drugih izdatkih države: uvedba šolnin, zmanjšanje porodniških nadomestil, plačevanje zdravstva ipd.”


Najbolj brano