Foto: Reuters
Foto: Reuters

Uro, ki simbolno meri čas do usodnega dne, so leta 1947 ustvarili na podlagi umetnine Martyl Langsdorf. Skupina znanstvenikov, med katerimi sta bila tudi Albert Einstein in J. Robert Oppenheimer, je tako zagnala uro, ki odšteva čas do hipotetične svetovne katastrofe. Oblikovali so jo v odziv na vse večjo jedrsko grožnjo in naraščajoče napetosti med hladno vojno. Zato se je skupina sprva osredotočala predvsem na možnost jedrskega spopada. Pozneje je vključila tudi druge grožnje človeštvu in planetu, kot so podnebne spremembe in pandemije.

Letos je ura že drugo leto zapored najbližje koncu sveta, poroča francoska tiskovna agencija AFP, saj "še naprej zlovešče kaže na svetovno katastrofo", je ob tem izpostavila predsednica organizacije Rachel Bronson. "Vojna v Ukrajini predstavlja stalno nevarnost stopnjevanja v jedrski konflikt, napad 7. oktobra v Izraelu in vojna v Gazi pa še dodatno ponazarjata grozote moderne vojne, tudi brez jedrskega stopnjevanja," je dodala. Druga velika tveganja, ki jih je opredelilo to združenje znanstvenikov, so podnebna kriza in to, da je bilo lansko leto najbolj vroče doslej, razpad sporazumov o zmanjšanju jedrskega orožja ter grožnja dezinformacij, ki jo predstavlja umetna inteligenca.

Isti čas drugo leto zapored ne pomeni stabilnosti v svetu

To, da je ura usodnega dne drugo leto zapored 90 sekund do polnoči, ne pomeni, da so razmere v svetu stabilne, je opozorila znanstvenica Rachel Bronson. "Prav nasprotno. Vlade in ljudje po vsem svetu morajo nujno ukrepati," je poudarila.

Najnižja stopnja nevarnosti je bila na začetku devetdesetih

Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je hladna vojna bližala koncu, je bila ura sodnega dne prestavljena na 17 minut pred polnočjo, kar je bila najnižja stopnja nevarnosti, ki jo je organizacija kadar koli zaznala. Po letu 1998 so kazalci ure vedno kazali manj kot deset minut do polnoči.

V letu 2020 so znanstveniki premaknili kazalce ure na 100 sekund do polnoči po zagonu pandemije covida.

Skupina 18 znanstvenikov se sicer dobiva dvakrat letno in določi, kje stojijo kazalci ure.