»V skupnem interesu je, da je ločitev izpeljana korektno, odstop s funkcij, poravnava obveznosti do stranke, ne kandidiranje oseb, ki javno izjavljajo, da ne bi sodelovali s SDS,« je zaključek kar dve uri dolge Janševe razprave o odnosih med SDS in Logarjevo Platformo sodelovanja (PS).
Naslov analize, ki jo je na svetu SDS predstavil Janša, je Kapital Anžeta Logarja z volitev predsednika republike. Objavljamo nekaj glavnih poudarkov: »Konec leta 2022 je bilo na posvetu poslanske skupine SDS ugotovljeno, da je možno volilni kapital Anžeta Logarja s predsedniških investirati bodisi znotraj, v krepitev SDS, bodisi z ustanovitvijo nove, suverene, vendar kompatibilne oziroma neizključujoče stranke.«
»Logar je preko aktivnosti v zadnjem letu nadaljeval politiko delnega distanciranja od SDS s predsedniške kampanje. Brez posvetovanja oziroma usklajevanja timinga s SDS je ustanovil formalno obliko (društvo) Platforma sodelovanja, v kateri je politično mešana struktura. Logar ni z nobeno potezo nakazal interesa za krepitev SDS. Niti enega novega člana (kljub obvezi vseh poslancev), izstop dveh članic, ko je nastala PS, podpora spremembi ustave v nasprotju s stališčem SDS.«
»Kljub drugačnim izjavam v javnosti je jasno, da je Platforma ustanovljena za nastop na volitvah v DZ (in eventuelno na volitvah v EP). V oddaji Ura moči je Logar dejal: »Za kandidaturo za predsednika republike sem se odločil že eno leto po začetku ministrskega mandata … in potem deloval v skladu s to odločitvijo...« Logar se je za kandidaturo odločil marca 2021, v vodstvu SDS pa je to odločitev sporočil šele slabo leto kasneje.«
»Interes in vidna strategija Platforme in še posebej Logarja je, da se formalno v stranko preoblikuje čim kasneje in se tako izogne daljši medijski fronti. Nastanek nove stranke pod vodstvom vidnega člana, funkcionarja in poslanca SDS ne more miniti brez posledic za stranko. Zato si interesa Logarja in SDS delno nasprotujeta. 1. V interesu SDS je, da se situacija razčisti čim prej in da je dovolj časa za konsolidacijo. 2. V interesu SDS je, da Platforma sodelovanja zajema volilno telo neopredeljenih in levice in ne volivce, ki so v dosegu SDS. 3. V interesu SDS je, da je PS dodana in ne odvzeta vrednost.«
Na koncu pa že omenjeni sklep: »V skupnem interesu je, da je ločitev izpeljana korektno, odstop s funkcij, poravnava obveznosti do stranke, ne kandidiranje oseb, ki javno izjavljajo, da ne bi sodelovali s SDS.«
Iz zapisanega je sklepati, da se Logar za odstop s položaja predsednika sveta SDS ni odločil sam, ampak na ukaz oziroma v dogovoru z Janšo. Po drugi strani pa je bil prvak SDS v svojem govoru na seji sveta zelo kritičen do posamičnih Logarjevih ravnanj, iz česar je sklepati, da Logar veliko odločitev povleče sam, zaradi česar mu v stranki ne zaupajo povsem.
Rezultati ankete Parsifala naj bi bili za SDS zelo zaskrbljujoči, saj naj bi Logarjevo Platformo volila kar tretjina njihovih volivcev, Pavel Rupar naj bi odnesel okoli osem odstotkov, SLS z nosilcem Petrom Gregorčičem pa okoli tri odstotke.
Sicer pa menda odnosi med Logarjem in SDS že zdaj niso najboljši, saj naj bi se držal zase in ne komunicira veliko z drugimi člani poslanske skupine (razen z Evo Irgl, ki je članica njegove Platforme), še manj pa z drugimi člani izvršilnega odbora in sveta. Na zadnji seji, na kateri so razpravljali o njegovi politični prihodnosti, ga sploh ni bilo.
Po naših informacijah naj bi se dokončni razhod med Logarjem in SDS zgodil po novem letu, ko naj bi zapustil poslanko skupino. Ni povsem izključeno, da bo s svojo listo ali stranko nastopil že na evropskih volitvah in tam izmeril, dve leti pozneje pa se podal še na državnozborske volitve. Pri tem ga bo Janša podpiral toliko časa, dokler mu ne bo preveč konkurenčen.
Ob tem so po naših podatkih po naročilu SDS na agenciji Parsifal, kjer je vodja raziskav dr. Matej Makarovič z novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ), naredili volilno anketo, ki naj bi ugotovila, koliko volivcev naj bi SDS odnesla morebitna Logarjeva stranka na evropskih volitvah. Rezultati naj bi bili za SDS zelo zaskrbljujoči, saj naj bi Logarjevo Platformo volila kar tretjina njihovih volivcev, Pavel Rupar naj bi odnesel okoli osem odstotkov, SLS z nosilcem Petrom Gregorčičem pa okoli tri odstotke.