Na pobudo takratnega vodje slovenske oziroma jugoslovanske smučarije Vogrinca – posrednik med obema je bil Bojan Križaj – je letos poleti po več kot treh desetletjih od njene presenetljive upokojitve, ki je marsikaterega slovenskega navijača šokirala, potekalo zasebno srečanje Svet - Vogrinec.

Da so nesoglasja, ki so bremenila slovensko smučanje zadnjih nekaj desetletij, zadeva preteklosti, sta se na današnji dobro obiskani okrogli mizi v tržiškem kulturnem centru strinjali tudi obe smučarski ikoni.

"O sami sebi nikoli nisem razmišljala, da imam zmožnost odpuščanja, vedno sem bila prepričana, da tega nimam in da pač to tako je. Ta oseba zraven mene me je porinila, kako bi rekla, omogočila s svojim ravnanjem, da sem začela zelo brskati po sebi in da sem našla eno zrno, nekaj, in sem potem to zelo dobro obdelala, da je vzklilo in potem zraslo ter da sem se lahko naučila odpuščati," je povedala Svet.

Sorodna novica Mateja Svet: Želijo si, naj pojasnim, a to težko dam. Ker tega ni več.

In nadaljevala: "Govorim zato, ker je ta oseba odgovorna za to. Ker se je želela pogovoriti z mano, srečati in mi dati roko. Tukaj bom poudarila, da je bil to on, ne jaz. A vse, kar sem naredila, sem z veseljem in zadovoljstvom sprejela ponujeno roko. Vem, da to, kar je naredil s svojim ravnanjem, zahteva pogum in močno osebnost, in to nedvomno je. Sem zelo vesela, da je danes tukaj in da lahko v prijetnem vzdušju čisto mirno z veseljem sedim zraven tebe, Tone Vogrinec."

Vogrinec jokal, ko se je srečal z Matejo Svet
Vogrinec je dodal: "Imela sva zelo prijeten pogovor, ne morem mimo tega, da je bil moj prijatelj Bojan sokriv oziroma je pomagal, da se je ta pogovor zgodil. Bojan, še enkrat hvala lepa. Ne bi rad, da bi ob spominih, ki jih imam na ta lepi šport in stotine ter več tisoč tekmovalk in tekmovalcev, ki so šli skozi vrste smučarske zveze, ostala taka stvar nerazjasnjena, nerazčiščena in pustila kakšen grenak priokus."

"Mislim, da sva si z Matejo tisti večer kar dosti stvari povedala. Sam se hitro jočem, takrat sem jokal, res, ker to je bil kamen nekje okoli vratu, sam nisem nikoli vedel točno, zakaj, bil pa je neki prepad, po mojem mnenju nepotreben," je še dejal.

Smučarska šampionka predala lovorike muzeju
Na novi razstavni steni muzeja bodo od sobote na ogled javnosti poleg pokalov in predmetov Križaja in Žana Koširja zdaj še najdragocenejši predmeti Mateje Svet. Gre za več kot 500 predmetov iz kariere priljubljene alpske smučarke, med drugim tudi najdragocenejše olimpijsko srebro, je na današnji novinarski konferenci pojasnila direktorica muzeja Jana Babšek.

Odločitev o predaji predmetov je pri Mateji Svet dozorel po več kot 30 letih zunaj smučarske karavane. "K temu me sicer ni nihče nagovoril. Že kar nekaj časa sem razmišljala, da bi dala predmete nekomu, ki bi ga to zanimalo. Nisem si pa mislila, da bi to sploh koga zanimalo," je pojasnila svojo odločitev, da muzeju in s tem slovenski javnosti in navijačem na vpogled preda lovorike.

Kot je dejala, ji priznanja in pokali veliko pomenijo, a najtežje je izpustila iz rok nekatere manj ugledne predmete, kot je tekmovalna oprema, saj s seboj nosijo številne zgodbe. "Ponošene rokavice, ki so bile polepljene z izolacijskim trakom, sem ohranila takšne kot takrat, ko sem jih snela. Pa tudi brezrokavnik, na katerega so se mi podpisali v ciljni areni številni smučarji, med drugimi Alberto Tomba in Pirmin Zurbriggen," je izpostavila.

Današnji dogodek je bil zanjo čustven tudi iz drugih razlogov: "Zelo čustveno je vse to zame, je že dolgo, kar sem nastopala pred kamerami. Imam malce treme."

Z odločitvijo o predaji predmetov muzeju je sledila Križaju in Koširju. "Mislila sem, da Tržiški muzej sprejema eksponate samo tržiških smučarjev. Ko sem spoznala direktorico muzeja Jano Babšek, pa so stvari hitro stekle. Zelo sem vesela, da je Tržiški muzej to zanimalo, saj gre za odličen muzej, vrhunsko voden. V čast mi je, da bodo moji predmeti končali v tem muzeju."

Ob tem je razkrila, da muzeju ni predala čisto vseh svojih predmetov iz časov tekmovalne kariere. "Pri sebi sem ohranila prvo kolajno, ki sem jo osvojila, leseno z gorenjskimi nageljni."

Smučanje in tekmovalne čase pogreša
Priznava, da zdaj smuča bolj malo, a šport še vedno pogreša, tudi tekmovalne čase. "Smučanje je 'fajn', ker je vse merljivo in ima jasna merila, zato včasih kar hrepenim po tem in ga pogrešam," je pojasnila Svet, ki jo je po končani tekmovalni poti pri le 21 letih poklicna pot zanesla v povsem druge vode in v zadnjih letih deluje kot diplomirana delovna terapevtka.

A številni Slovenci se je spomnijo predvsem iz njenih smučarskih časov. Zdaj 54-letna nekdanja odlična smučarka je namreč s svojim izjemnim talentom, odločnostjo in vztrajnostjo izrisala eno najuspešnejših slovenskih športnih zgodb.

V svetovnem pokalu, v katerem je prvič nastopila pri vsega 15 letih, je 22-krat stala na odru za zmagovalce, od tega sedemkrat na najvišji stopnički. Na svetovnih prvenstvih je osvojila pet medalj, zlata je bila v slalomu leta 1989 v Vailu. Z olimpijskih iger ima srebro iz Calgaryja (1988), osvojila pa je tudi mali kristalni globus v veleslalomu v sezoni 1987/88.

V letih od 1984 do 1990 je bila sedemkrat najboljša športnica Slovenije, trikrat pa je bila v anketi Sportskih novosti izbrana tudi za najboljšo športnico Jugoslavije. Leta 1987 je za vrhunske dosežke v alpskem smučanju prejela Bloudkovo nagrado.