Foto: Mladinska knjiga
Foto: Mladinska knjiga

Rodbinsko sago o družini Knap, ki je hkrati zgodovinska freska zasavskih revirjev v 20. stoletju, bo tako mogoče brati še v dveh jezikih, so sporočili iz Mladinske knjige, kjer je roman izšel.

Rozina pravi, da ga veseli, da se za njegovim "hrbtom dogajajo stvari, ki bodo moje junake predstavile bralcem, s katerimi se sam ne morem neposredno sporazumevati".

Prevoda bosta izšla pri uglednih založbah Klett Cotta in Jana Rozes, "ki bosta zagotovili široko odmevnost in promocijo slovenske literature v mednarodnem merilu, in to prav v času, ko bo Slovenija častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu", so zapisali.

Sorodna novica 32. kresnik v roke Romanu Rozini za roman, ki opisuje rudarske revirje 20. stoletja

"Saga o družini Knap, katere član je tudi od rojstva slepi Matija, se začne kakor mrakoben boj na požiralniku. Roman je pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu, z mnogimi reminiscencami, ki se bodo ohranile – tudi zato, ker jih Rozina zna videti," je o romanu zapisala kresnikova žirija.

V romanu bi, pišejo pri Mladinski knjigi, "zlahka našli vzporednice z Marquezovimi Sto leti samote, na kar namiguje že sam naslov in mitski začetek zgodbe".

Urednica Nela Malečkar je dejala, da se tako premišljena in kompleksna zgodba o 20. stoletju – avtor je o njej razmišljal in jo pisal pet let – ne zgodi ravno pogosto. Kot je poudarila, so nagrade in prevodi največ, kar si kot urednica lahko želi za Rozinov roman: "Njegovo dolgo in razburljivo življenje v stiku z najrazličnejšimi bralci."

Sorodna novica Rozina: Sto let slepote orisuje Zasavje, kakršno mislim, da je bilo

"Rodila se bosta tujejezična dvojnika"
Sto let slepote je po avtorjevih besedah "padlo v alkimistični kotel, v katerem se bosta rodila tujejezična dvojnika. Zame, ki nisem vešč tujih jezikov, vsekakor dvojni čudež. In seveda malce zaskrbljene radovednosti: ali si lahko dogajanja in premišljevanja, ki so našla že toliko prijateljev doma, utrejo pot v domove tudi čez jezikovne meje? Je njihova govorica dovolj univerzalna?"

Pisatelj Roman Rozina (1960) se s pisanjem leposlovja dejavneje ukvarja v zadnjem poldrugem desetletju, ko je objavil kar pet romanov in štiri knjige kratke proze. Za romana Štirje v vrsto (2011) in Zločin in ljubezen (2016) je bil nominiran za kresnika, za Županskega kandidata Gamsa (2014) pa je prejel nagrado modra ptica.