Aktivno državljanstvo
Nedelja, 4. 2. 2024, 22.01
1 mesec, 1 teden
Zdravnikov je več in so bolje plačani. Ali tudi več naredijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,84
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je število obiskov zdravnikov na primarni ravni od leta 2006 do leta 2012 zmanjšalo za dobrih 7 odstotkov, medtem ko je število obiskov specialističnih ambulant naraslo za 17 odstotkov.
Zdravniki na podatke o tem, da se je njihovo število v zadnjih dvajsetih letih povečalo za 80 odstotkov in da so se jim plače v povprečju v slabih treh letih dvignile za skoraj četrtino, odgovarjajo, da se je še bistveno bolj povečala njihova obremenitev. Preverili smo, ali dostopni podatki to potrjujejo.
Pred kratkim smo pisali o tem, da se število zdravnikov pri nas povečuje in da so za lase privlečene izjave predstavnikov Fidesa, da zdravniki zaradi slabih plač in pogojev dela množično odhajajo.
Članek si lahko preberete na spodnji povezavi.
Po objavi so se na družbenih omrežjih oglasili zdravniki, ki redno komentirajo medijske objave o zdravstvu, in opozorili na to, da je treba podatke "znati uporabiti". Opozorili so, da se je število družinskih zdravnikov res povečalo, a ni dovolj sledilo enormnemu povečanju števila obravnav (čeprav nismo pisali ne o številu obravnav ne o družinskih zdravnikih).
Zanimivi podatki, samo jih morate znati uporabljati in to brez namena, da bi risali krasno Potemkinovo vas slovenskega zdravstva. Realnost je taka, da imamo od 2010 npr. 35% več družinskih zdravnikov, a dejansko v sistemu samo 14% večje kapacitete (ure za bolnike), medtem ko se… https://t.co/q9XprFugiW pic.twitter.com/1DUaRLyeOj
— Rok Ravnikar (@RRavnikar) January 23, 2024
Poglejmo, ali to drži. Se je torej s povečanjem števila zdravnikov (po podatkih zbornice je bilo leta 2001 3.952 aktivnih zdravnikov, konec leta 2022 pa že 7.032) in povečanjem plač (januar 2020: v povprečju 3.850 evrov bruto na mesec; november 2023: 4.771 evrov bruto na mesec) povečala tudi njihova skupna storilnost?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je število obiskov zdravnikov na primarni ravni od leta 2006 do leta 2012 zmanjšalo za dobrih 7 odstotkov, medtem ko je število obiskov specialističnih ambulant naraslo za 17 odstotkov. Trend se je po tem letu spremenil: rasti je začelo tako število obiskov na primarni ravni kot obiskov v specialističnih ambulantah. Od leta 2012 do leta 2022 je število obiskov na primarni ravni zraslo za skoraj 20 odstotkov, število obiskov v specialističnih ambulantah pa za 8,2 odstotka.
V vsem tem času je raslo tudi število vseh zdravnikov: od leta 2012 do leta 2022 za kar 39 odstotkov. Če se poigramo s številkami in število obiskov po letih delimo s številom zdravnikom, dobimo zanimivo statistiko.
Vidimo, da je bilo število obiskov na zdravnika po podatkih NIJZ najvišje v letu 2015, nato je začelo padati, razumljivo strmoglavilo v koronskem letu 2020, nato pa se vrnilo na raven pred epidemijo. V zadnjih dveh letih narašča hitreje kot pred epidemijo. Glede na podatke NIJZ je mogoče potegniti splošen zaključek, da se število obiskov na zdravnika ne povečuje, temveč se je celo zmanjšalo.
Plačilna lista enega bolje plačanih zdravnikov za oktober lani:
Če samo potrkate na vrata, je to že kratek obisk
A poglejmo bolj podrobno podatke o obravnavah na primarni ravni, na podlagi katerih predvsem družinski zdravniki opozarjajo, da se je njihova obremenjenost povečala na komaj še vzdržno raven.
NIJZ in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) drugače prikazujeta podatke o obiskih pri osebnih zdravnikih, a vzemimo podatke zavarovalnice, ki jih objavljajo tudi družinski zdravniki in zdravniška zbornica. Od leta 2013 do 2023 je po podatkih ZZZS število obiskov zdravnikov družinske medicine naraslo za skoraj 48 odstotkov.
Podatek govori v prid argumentom zdravnikov družinske medicine, sploh ker njihovo število v tem obdobju ni naraščalo toliko, kolikor je naraščalo število drugih specialistov. Po podatkih ZZZS se je število zdravnikov v ambulantah družinske medicine od leta 2018 do leta 2022 namreč povečalo le za pet odstotkov.
A zanimivo je, da levji delež povečanja obiskov v ambulantah družinske medicine niti niso obiski zdravnika, na katere bi običajno pomislili. Po epidemiji je namreč eksplodiralo število posvetov na daljavo, iz nič v letu 2013 na 2 milijona v letu 2022, ter število kratkih obiskov, ki se je od leta 2013 podvojilo na šest milijonov.
Število tako imenovanih prvih in ponovnih kurativnih obiskov, ki vključujejo pregled pri zdravniku, se je po drugi strani leta 2022 v primerjavi z letom 2013 zmanjšalo za kar 29 odstotkov.
Računsko sodišče: Ni jasno, zakaj naj bi bili zdravniki preobremenjeni
To, da ni jasno, zakaj naj bi bili zdravniki ob porastu števila vseh zdravnikov, zaposlenih v mreži javne zdravstvene, ter ob naraščanju letnega števila specializantov in ob praktično nespremenjenem številu prebivalcev preobremenjeni, je oktobra 2021 v kar 134 strani dolgi reviziji ugotovilo računsko sodišče.
Kritika revizorjev je bila takrat neizprosna. Opozorili so namreč na to, da ne ministrstvo za zdravje ne Zdravniška zbornica Slovenije v 12 letih nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih niti za ugotavljanje razlogov za morebitno pomanjkanje zdravnikov v okviru posameznih specialnosti.
"Noben deležnik ne ugotavlja, koliko efektivnih ur zdravniškega dela na mesec opravi posamezni zdravnik v okviru različnih oblik izvajanja zdravniške službe in pri različnih izvajalcih v mreži javne zdravstvene službe (kot na primer na podlagi pogodbe o zaposlitvi, podjemnih oziroma drugih pogodb civilnega prava ali na podlagi izstavljenih računov za opravljeno zdravstveno storitev). Podatki o tem, koliko je vsak posamezni zdravnik dejansko aktiviran v zdravniški službi, ne obstajajo, poleg tega pa ni vzpostavljen ustrezen sistem ocenjevanja potreb po zdravnikih," se glasi ena od številnih ugotovitev iz te revizije.
