Na ustavnem sodišču so pojasnili, da še niso sprejeli odločitve o predlogu za izločitev ustavne sodnice Neže Kogovšek Šalamon, ki je sicer zaradi službene poti odsotna. Foto: BoBo/Borut Živulović
Na ustavnem sodišču so pojasnili, da še niso sprejeli odločitve o predlogu za izločitev ustavne sodnice Neže Kogovšek Šalamon, ki je sicer zaradi službene poti odsotna. Foto: BoBo/Borut Živulović

Ustavno sodišče, ki je pred dobrim mesecem do končne odločitve zadržalo izvajanje dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, vnovič obravnava pobudo za ustavno presojo. Dokončne odločitve sicer po poročanju Televizije Slovenija tudi tokrat ni pričakovati.

Ustavni sodniki bodo morali v sklopu odločanja o pobudi za ustavno presojo odločati tudi o predlogu za izločitev ustavne sodnice Neže Kogovšek Šalamon. Prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo, predsednik programskega sveta Peter Gregorčič, je namreč prek Twitterja sporočil, da je tik pred začetkom seje po elektronski pošti vložil predlog, da se omenjeno ustavno sodnico izloči iz ustavne presoje. Kot je pojasnil, predlog sledi sinočnjemu poročanju Televizije Slovenija o dopolnilnem delu ustavne sodnice na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o zakonu. Iz odločanja o presoji se je sicer že pred časom izločil ustavni sodnik Rok Čeferin, saj njegova pisarna sodeluje z javnim zavodom.

Na ustavnem sodišču so za STA pojasnili, da danes še niso sprejeli odločitve o predlogu za izločitev omenjene sodnice, ki je sicer zaradi službene poti odsotna. Na vložitev predloga se je na Twitterju tudi že odzvala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, ki je spomnila, da je tudi ustavni sodnik Klemen Jaklič pred desetletjem javno branil zakon o RTV Slovenija, ki so ga takrat pripravili v stranki SDS.

Pod vprašajem tudi nepristranskost sodnika Klemna Jakliča?

Jaklič je torej, kot je spomnila Širca, v javnosti zagovarjal obstoječi t. i. Grimsov zakon o RTV Slovenija. V mandatu 2006–2010 je bil Jaklič celo član nadzornega sveta RTV Slovenija, ki ga je parlament potrdil na predlog stranke SDS.

Še več, kot je poročala spletna Mladina, je 20. marca letos kot gost v oddaji Radia Ognjišče Jaklič vsebinsko nasprotoval novemu zakonu o RTV Slovenija, katerega presoja pred ustavnim sodiščem je še odprta. Jaklič v oddaji tako ni govoril le o zadržanju zakona, kjer je glasoval za, pač pa se je tudi vsebinsko vnaprej opredelil do novega zakona, ki bo šele predmet odločanja.

Ustavno sodišče o zakonu o RTV Slovenija

Intervencija s pozivom po hitri uveljavitvi novele

Predstavniki Društva novinarjev Slovenije, Mirovnega inštituta, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja in zavoda Open, povezani v koalicijo RTV je ZAkon, so sicer ta teden na ustavno sodišče vložili intervencijo, v kateri izkazujejo, da je za varovanje svobode medijev in pravice javnosti do obveščenosti nujna takojšnja uveljavitev novele.

Sorodna novica Koalicija RTV je ZAkon: "Z odlašanjem uveljavitve sprememb cilj zakona o RTV ne bo dosežen"

Priložili so analizo, v kateri so poudarili pomen javnega RTV-ja za pravico do svobode izražanja in predstavili pomembne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, povezane z modeli pri upravljanju medijev.

Ustavno pobudo je sicer vložilo več vodilnih na RTV Slovenija. Tako pobudniki ustavne presoje kot tudi vlada so se zavzeli za to, da se pobuda obravnava javno. Ustavno sodišče se je v odločbi, sprejeti februarja, odločilo zadržati izvajanje prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 23. člena novele, ki je začela veljati 28. decembra lani.

Omenjeni odstavki med drugim določajo, da se svet zavoda konstituira najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. V celoti pa je sodišče zadržalo 24. in 25. člen novele, ki določata, da svet zavoda v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut, da v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave ter način glasovanja predsednika in vsakega člana uprave.