5. 4. 2024, 20:38 | Vir: STA

Kaj se dogaja z domnevno ukradenimi otroki iz časa Jugoslavije? Vsem je skupna ena stvar ...

Profimedia

V Sloveniji po besedaha aktivistke Simone Šeremet Kalanj iščejo podatke o več takih primerih, se pa s podobnimi sumi ukvarjajo tudi v drugih državah bivše Jugoslavije.

Komisija DZ za peticije je danes znova obravnavala primer mater, ki so v 70. in 80. letih 20. stoletja v nekdanji Jugoslaviji izgubile otroke, a nekatere dvomijo, da so ti res umrli. Zaradi nesklepčnosti komisija sklepov ni sprejemala, so pa prisotni člani iz SDS in NSi izrazili željo po vzpostavitvi vladne komisije, ki bi obravnavala te primere.

Pobudnica že druge razprave o tej temi na komisiji DZ v tem mandatu je bila aktivistka Simona Šeremet Kalanj iz Društva izgubljeni otroci Slovenije, ki pomaga materam iskati otroke, ki naj ne bi umrli. "Vsem je skupno to, da so materam v porodnišnici povedali, da je njihov novorojenček umrl, niso pa ga smele videti, v roke so dobile le pomanjkljivo dokumentacijo, za pogreb pa se je ponudila kar porodnišnica, da ga bo opravila," je povedala. V resnici pa novorojenček po njenih besedah ni umrl, pač pa naj bi ga prodali v posvojitev.

V Sloveniji po njenih besedah iščejo podatke o več takih primerih, se pa s podobnimi sumi ukvarjajo tudi v drugih državah bivše Jugoslavije. Povedala je, da so glede pridobivanja podatkov vzpostavili dobro sodelovanje z Upravno enoto Maribor, a ne tudi z Upravno enoto v Ljubljani.

Z ministrstva za notranje zadeve pa naj bi jim sporočili, da pri preverjanju in pregledu dokumentacije policija ni nikoli potrdila sumov, da otroci dejansko niso umrli po porodu, je dejala. Državo je pozvala k razjasnitvi teh "tajnih posvojitev" in ureditvi možnosti razkritja bioloških staršev. "Ne zaradi mene, zaradi mamic. Ne jim samo obljubljati in se izgovarjati, da niste pristojni. Mi smo pripravljeni sodelovati," je poudarila.

Namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc je povedal, da vse prijave obravnavajo. Do zdaj so prejeli 59 prijav, od tega so preverili 45 primerov in ugotovili, da ni razlogov za kazensko ovadbo. O tem so obvestili tudi tožilstvo. V obravnavi je še 14 tovrstnih primerov, je dodal.

Robert Ferenc

Robert Ferenc

Igor Kupljenik/Bobo

Potreba po tesnejšem sodelovanju držav

Namestnik varuha človekovih pravic Jože Ruparčič pa je pozval, naj država stori vse, da se odpravijo kakršnekoli nejasnosti o tem, ali je nek otrok umrl ali je bil dan v posvojitev.

Na seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti sta spregovorila Zdenka Pukmaister, mamica izginulega otroka, ki ga je rodila leta 1985, in Radiša Pavlović, sicer predsednik srbskega Društva za resnico in pravico o otrocih in član srbske vladne komisije. Ta je izpostavil potrebo po tesnejšem sodelovanju na ravni držav. Srbija je pri tem šla korak naprej, sprejela zakon in ustanovila vladno komisijo, ki se ukvarja z omenjeno problematiko.

Tudi v razpravi, v kateri so ob odsotnosti članov iz vrst koalicije sodelovali le poslanci SDS in NSi, so izrazili potrebo po ustanovitvi vladne komisije v Sloveniji, ki bi pridobila manjkajočo dokumentacijo in preiskala vse konkretne primere, prav tako po ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, pa tudi po posebnem poročilu varuha, ki bi ga obravnavali v DZ.

Koalicijski poslanci se razprave niso udeležili, ker so, kot so pojasnili, podobno razpravo opravili že lani.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol