Žiža ob polovici mandata: Sodelovanje s koalicijo in vlado je dobro

Vodja poslanske skupine, ki jo sestavljata poslanec italijanske narodne skupnosti Žiža in poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath, izpostavlja, da je bilo sodelovanje z vlado in koalicijo že na začetku mandata dobro, danes pa je še boljše. Po sicer dolgem, skoraj enoletnem usklajevanju so namreč z vlado sklenili konkreten dogovor po točkah in programih.

"Prej smo v glavnem podpisovali neke načelne dogovore o spoštovanju ustave in zakonov. Dogovor, ki vsebuje konkretne zaveze, nam zato veliko pomeni," je v pogovoru za STA dejal Žiža in dodal, da jim je v dogovor uspelo uvrstiti relativno veliko želenih točk.

Dodatno se je sodelovanje z vlado intenziviralo letos, ko je vezni člen postal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.

Tudi z opozicijo imata poslanca narodnosti "korektne, spoštljive, z nekaterimi celo prijateljske odnose," pravi Žiža.

Njihov glavni problem pa je Levica, ki "nasprotuje realizaciji marsikaterega za narodni skupnosti pomembnega projekta, in to ne samo v DZ, tudi na lokalni ravni, na območjih, kjer živita narodni skupnosti", pojasnjuje Žiža. Po njegovih besedah gre pri tem "za zaščito nekih osebnih interesov posameznikov na račun interesov narodnih skupnosti".

Nasprotno pa ima poslanska skupina odličen odnos s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič: "V začetku mandata se je videlo, da nima veliko izkušenj in je zagotovo naredila tudi kakšno napako, a kdor se iz napak uči, ima velike možnosti napredovanja in ona je to dokazala. Danes bi rekel, da svoj položaj uresničuje optimalno. Je korektna, deluje v interesu države in državljanov, spoštuje vse politične skupine."

Po njegovi oceni se je tudi raven razprave v DZ nekoliko spremenila. "Vse se zdi dosti bolj umirjeno, a gre to tudi na račun dejstva, da ima koalicija v DZ udobno večino. Tako je vse enostavneje. Ko te večine ni in se boriš za vsak glas, nivo pade, pojavi se sovražni govor. Tega je zdaj manj kot v prejšnjem mandatu, tudi maratonskih nočnih sej ni," ugotavlja.

Glede predlaganih ustavnih sprememb pravi, da jih poslanca narodnosti načeloma podpirata, a je treba počakati končne predloge. Pričakuje, da se bo razprava znova odprla po evropskih volitvah.

Bolj pa je zadržan do razpisa velikega števila referendumov, saj ugotavlja, da je udeležba praviloma slaba, teža take odločitve pa zato lahko vprašljiva. Sam je bolj naklonjen temu, da DZ vloži več napora pri usklajevanju rešitev.

Tudi glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja opozarja, da "če se bo javnost izrekla, da želi, da je ta pravica urejena z zakonom, DZ ne bo mogel iti naprej z zakonom, ki ga je že imel na mizi, ampak bo potrebno večmesečno usklajevanje z različnimi organizacijami, da ne bo lukenj v zakonu".

V drugi polovici mandata pa poslansko skupino čaka še kar nekaj točk pri uresničevanju dogovora z vlado, tudi spremembe nekaterih zakonov, napoveduje Žiža.

Poslanci 9. sklica DZ so svoj štiriletni mandat začeli z ustanovno sejo 13. maja 2022. Koalicijo tvorijo stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, v opoziciji pa sta SDS in NSi.