Ponedeljek, 18. 3. 2024, 9.41
1 mesec, 1 teden
TEST: jeep avenger 1.2 GSE T3 100 altitude
Najbolj simpatični jeep? Prerodil ga je bencinski motor. #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,10
Avenger je najbolj simpatični jeep, morda tudi med džipi drugih avtomobilskih znamk, ki nehote nosijo ime legende.
Pri Jeepu so obrnili ploščo, kot smo že pred časom zapisali, in kljub prvotnim načrtom v nekaterih državah prodajo električnega avengerja dopolnili z bencinskim. Tudi pri nas. In ko smo pred testom malo ugibali, kateri Fiatov motor bo gnal jeep, smo se ušteli. Na platformi CMP je avenger iz Stellantisove kvote dobil tudi 1,2-litrski turbo trivaljnik, ki ga poznamo v peugeotih, citroënih in oplih.
Redna cena brez popustov znaša 25.990 evrov
Oprema altitude med drugim zajema prilagodljivi tempomat, 10,25-palčni informacijski zaslon in 10,1-palčni sredinski zaslon, programsko opremo TBM (telematic box software), navigacijo, ozvočenje JBL, avtomatske žaromete LED z meglenkami, izbirnik načina vožnje all terrain …
Med dodatno opremo, ki dvigne ceno na 29.310 evrov, izpostavimo sivo kovinsko barvo, gume 215/55 na 18-palčnih litih platiščih, zimski paket, sisteme za mrtvi kot in nadzor okrog vozila … Testni avenger je več kot deset tisočakov cenejši od primerljivo opremljenega električnega. Je približno 350 kilogramov lažji, 56 "konj" šibkejši, seveda pa je doseg na bencin vsaj dvakratnik električnega.
Palec gor: avenger je s posrečeno obliko tipični SUV, vendar ohranja vizualne značilnosti legende. Med vožnjo ne deluje terensko robustno, nasprotno, pelje se lahkotno s primerno uravnoteženim, bi rekli umirjenim, podvozjem.
Palec dol: kontrolne lučke smernih utripalk v ogledalih so v osnovi koristne, vendar ponoči, posebno v dežju, z motečim utripanjem zmanjšajo pregled med zavijanjem desno in tudi pri vožnji vzvratno, ko naj bi po predpisih uporabljali varnostne utripalke.
Na 18-palčnih kolesih je podvozje avengerja dvignjeno 20 centimetrov. Kot terenskega vstopa v strmino znaša 20, izstopa pa 32 stopinj. V mlake pod ljubljanskimi podvozi lahko zabrede do globine 23 centimetrov.
Za mestnega terenca je 20 centimetrov veliko
Avenger izpolnjuje osnovna Jeepova oblikovalska pravila. Ne more biti nizko pri tleh, razdelkov na maski je sedem, ven pomaknjene odprtine v blatnikih, ki naj bi bile oglate, so lepo zaobljeno nakazane. Štirikolesnemu pogonu se je sicer izognil, vendar ga to ne odvrne od vožnje po kolovozih in slabše oprijemljivih površinah.
Prostornost je odvisna od spredaj sedečih
Najprej povemo, da se pred vstopanjem lahko kabina prezrači z daljinskim odpiranjem stekel in da za odpiranje zaklenjenih vrat zadostuje ključ v žepu. Notranjost avengerja s pridržkom ustreza štirim odraslim potnikom. Za voznikom visoke rasti (1,9 metra in več) namreč lahko sedi le manjša oseba oziroma otrok.
Na zadnji klopi je torej udobno za dva, kadar spredaj nista dolgina. Peti potnik mora namesto na tkanini sedeti na ožje odmerjenem umetnem usnju. V vratih zadaj ni predalov, le kaj ploščatega se lahko zatakne v žepa za naslonjali. Za en telefon je nameščen vhod USB-C.
Na armaturni plošči in oblogah notranjosti komaj najdemo kaj mehkega. Volanske prečke so svetlo obrobljene, obroč prekriva umetno usnje, ki ga najdemo še na sedežih s kombinacijo različnih tkanin.
JBL, navigacija, telematic box software, USB A in C …
Sedeži v klimatizirani kabini so oblazinjeni z umetnim usnjem in kombinacijo tkanin kakovostnega videza. Pritrdišče isofix je tudi spredaj desno. Med opremo testnega vozila so hi-fi ozvočenje JBL, avtoradio NAV, komunikacijska oprema TBS, e-call, obe vrsti vhodov USB …
Na armaturni plošči in bočnih oblogah prevladuje trda, obdelana plastika. Predal pred sovoznikom je tako globok, da mu voznik ne seže do konca, pokrit predal je še med sedežema. Pohvalimo dolgo odlagalno polico prek armaturne plošče z robom (da nič ne zleti dol) in odstranljivo površino proti zdrsu. Enako sta obloženi površini na konzoli za telefon in pijačo.
Površine v prtljažniku so lahko tri, ena odprta in dve prekriti
Za 408 centimetrov dolgo vozilo 380 litrov ni malo. Pod trdo osnovno ploščo v zgornjem položaju nastane uporaben zaprt prostor, še en povsem na dnu pa je pod mehkejšo ploščo, kjer je pribor za popravilo pnevmatike. Prtljažna vrata se v obe smeri upravljajo daljinsko oziroma z uporabo ustreznih stikal na vratih.
Trda plošča v 380-litrskem prtljažniku je lahko nameščena na dveh višinah, povsem na dnu, pod še enim pokrovom, kjer je pribor za popravilo pnevmatike.
Fizična stikala so v prednosti
Armaturna plošča je oblikovana preprosto z ravno linijo zračnikov, ki jo prekinja digitalizirana instrumentna plošča. Umetno usnje na neposrednem volanu (2,75 zavrtljaja) je oprijemljivo in za boljši občutek odebeljeno na "deset do dveh". Na prečkah so samo stikala tempomata, telefona in avdiosistema.
Preostala fizična stikala pod osrednjim zaslonom po številu prekašajo načine z dotikom zaslona. Poleg okroglega gumba za glasnost jih je kar deset nanizanih v vrsti (klimatska naprava, zračenje, ventilator, ogrevanje zadnjega stekla …). Vmes bi moralo biti tudi stikalo za ogrevanje stekla pod brisalci, vendar je vsebinsko manj razumljivo nameščeno levo poleg volana.
Drive mode združuje šest stopenj
Voznikov sedež z nastavljivo višino je primerno obrobljen in dvojno prešit za dober oprijem. Hod ročice šeststopenjskega menjalnika ni športno kratek, vendar deluje natančno. Kar velika kovinska krogla vrh prestavne ročice je pozimi hladna, poleti pa lahko neprijetno speče.
Stikalo drive mode poleg prestavne ročice združuje šest stopenj. Poleg pričakovanih varčno, običajno in športno, ki merilnike obarvajo zeleno, rumeno in rdeče, so razvrščene še nastavitve za pesek, blato in sneg.
Uporabna digitalizirana instrumentna plošča
Pa ne samo zato, ker voznik izbira med petimi različnimi prikazi. Med vrtljaji in zalogo goriva lahko spremlja navigacijo, temperaturo motorja, potovalni računalnik, radio ali vsebino, ki jo sam naloži. Pohvalimo barvni zvezno premikajoč stolpec z digitalnim izpisom vrtljajev na sto natančno. Tudi stolpec količine goriva nazorno pada brezstopenjsko z navedenim številom kilometrov dosega.
Osrednji zaslon kot običajno služi navigaciji, povezovanju telefona, avdiosistemu, nastavitvam klimatske naprave, vzvratni kameri, prikazu okolice vozila, nastavitvam varnostnih in voznih pomočnikov (samodejno zaviranje, mrtvi kot, prometni znaki …). Trem osnovnim prikazom (meni, navigacija, radijske postaje) lahko voznik poljubno dodaja vsebine po svoji želji.
Večkrat smo preizkušali 1,2-litrski trivaljnik, nazadnje v sicer 30 "konj" močnejšemu peugeotu 2008.
Trivaljni motor 1.2 (Peugeot) je verjetno bolj primeren kot 1.0 (Fiat)
Izbira malo večjega motorja je smiselna že zaradi navora, ki ga omogoča večja delovna prostornina. Obstaja sicer močnejša 130-"konjska" različica, vendar trdimo, da 100 "konj" povsem ustreza zahtevam kompaktnega mestnega križanca.
Zmore več kot 180 na uro in v dobrih desetih sekundah lahko doseže stotico. Indikator ročnega menjalnika v načinih varčno in običajno počaka do 2200, s čimer bi se poraba približala 5,5 litra na sto kilometrov po WLTP. Režim vrtljajev se v načinu športno dvigne z opazno povečano živahnostjo in brez občutkov, da bi konjem kaj manjkalo.
Pri 130 na uro je smerno stabilen
Tudi pretirano glasen ni pri 2800 vrtljajih in 133 po digitalnem merilniku hitrosti. Med vožnjo je SUV-jevsko udoben, daleč od terenske trdote. Indikator pogosto zahteva prestavo nižje, kar bi avtomatika sicer uredila sama. Na primer pri 50 na uro v naselju se brani pete prestave, 90 na uro na odprtih cestah pa že vozi v šesti s 1900 vrtljaji.
Med ovinki je enako zanesljiv ne glede na izbiro načina, le volan je pri športnem malo trši za boljši občutek. V referenčnem ovinku s tempomatom na 60 se je avenger v tretji prestavi peljal opazno bolj zanesljivo in manj nagnjen kot v četrti. Radarski tempomat ni popustil niti za kilometer, na izhodu iz ovinka je celo ušel za enega čez.
Sprednji pogon lahko deluje varčno, običajno ali športno. Oprijem koles se prilagaja podlagi s programi za pesek, blato in sneg. Avenger se lahko po najbolj strmih klancih varno spušča kar v prostem teku z merilnikom na 0 km/h!
V naseljih obmolknejo celo ležeči policaji
Kot pravi SUV se avenger zlahka spopada z urbanimi prometnimi ovirami, ne samo s pločniki, kot radi tvezemo. Podvozju z 20-centimetrsko oddaljenostjo od podlage tudi najbolj grobe hitrostne grbine ne naredijo škode. Tehnični podatki, kot pri pravem terenskem vozilu, navajajo vstopni, izstopni in prehodni kot z obema previsoma in celo globino vode, kamor lahko zabrede.
Vendar to še ni vse, po strmini se spušča v prostem teku
Sprednjemu pogonu pomaga sistem all terrain, ki se z ustreznim oprijemom pogonskih koles prilagaja pesku, blatu ali snegu. Posebej zanimiv je sistem za nadzorovano vožnjo navzdol, ki deluje celo v prostem teku. To sem preizkusil na strmini z 22-odstotnim naklonom.
Najprej sem se spustil navzdol v prvi prestavi, pri čemer je sistem enakomerno zaviral s hitrostjo osem kilometrov na uro. Ko sem znova vozil navzdol v prostem teku, se je avenger premikal tako počasi, da je digitalni izpis hitrosti ostal na ničli! Če bi šel sopotnik naprej peš, bi me spodaj počakal.
Najmanj 5,6, največ 8 litrov na sto kilometrov
Med potovanjem po avtocesti je avenger porabil sedem litrov, približno toliko pri mestni vožnji, na odprtih cestah pa pod šest. Na testu je med preizkušanjem terenskih komponent poraba narasla na osem litrov, po točenju pa je po izračunu znašala 6,9.
V pogojih testiranja je znašal doseg bencinskega avengerja s 44-litrskim rezervoarjem približno 630 kilometrov. Realno pa ocenjujemo, da pri običajni vožnji po predpisih rezervoar zadošča skoraj za 700 kilometrov, kar ustreza povprečju 6,3 litra na sto kilometrov.
