Združenje sirarjev ob četrt stoletja obstoja izpostavilo širok pomen sirarstva

Sirarstvo je v zadnjih 25 letih zraslo v kvalitetno tehnično obrt, je prepričan predsednik ZKSS Milan Brence.

"Združenje s svojim delom ne samo da gradi trdo strukturo sirarskega znanja, obenem gradi spoznanje v širši javnosti, da je sirarstvo obrt, ki povezuje široko paleto stvari," je dejal Brence.

Na današnji novinarski konferenci so predstavili aktivnosti, ki jih ZKSS pripravlja ob 25-letnici delovanja. V ta namen bodo organizirali tematske pogovore, ki bodo potekali do konca septembra, na njih pa se bodo s strokovnjaki dotaknili različnih tem, od zgodovine sirarstva, prehranskih navad, etnološkega vidika sirarstva do kmetijstva.

Prvi izmed teh pogovorov, na katerem je sodeloval zgodovinar Žiga Zwitter, je potekal 20. avgusta, preostali štirje pa se bodo zvrstili med 4. in 27. septembrom. Pogovori, ki bodo potekali na kmetijah po različnih delih države, so predvsem namenjeni ljudem, ki jih zanimajo domači siri in se zavedajo pomena sirarstva.

Teh pet pogovorov bo po besedah Brenceta predstavljalo uvod v praznovanje obletnice. Osrednji dogodek bo potekal oktobra v Bohinju, ki velja za zibelko slovenskega sirarstva. Zaradi trenutne stiske, v kateri so se znašli številni slovenski kmetje, bo slovesnost bolj skromna, osrednja točka pa bo po trenutnih načrtih sveta maša, je pojasnil predsednik ZKSS. Točni datum oktobrske slovesnosti še ni znan.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič je izpostavil pomemben prispevek Brenceta in združenja kmečkih sirarjev k večji organiziranosti te dejavnosti na slovenskem.

Kot je pojasnil, je sirarstvo obrt, ki je močno vpeta v zgodovino in identiteto različnih skupnosti po svet. "Pogosto se sploh ne zavedamo, kako globoko je sirarstvo vtkano v našo kulturo," je poudaril.

Siri imajo pomembno vlogo v prehrani, sirarstvo pa igra pomembno vlogo tudi v turizmu in pri promociji Slovenije in številnih regij. Za ohranjanje te dejavnosti je zato pomembno, da se pomaga lokalnim sirarjem, je prepričan.

Brence je glede sirarstva v Sloveniji sicer optimističen, predvsem na račun demografske zasedbe slovenskih sirarjev, ki so v povprečju stari med 30 in 40 let. "To je potencial, ki nam zagotavlja nadaljnji razvoj," je ocenil.

Med slovenskimi sirarji je tudi Mirko Bizant s kmetije Malenšek pri Medvodah. Skupaj z ženo sta člana ZKSS od začetka, saj sta v tem videla možnost za povezovanje s podobno mislečimi in promocijo ter enostaven način za pridobivanje znanja.

Odločitev za pot pridelave in predelave mleka je bila po mnenju Bizanta pravilna. "Ni šlo vse gladko in hitro, potrebna je bila dolga pot, a zdaj mislim, da bo nasledniku odprta primerna pot, da s tem nadaljuje," se spominja Bizant.

Na enem izmed pogovorov bo kot moderatorka sodelovala tudi umetnostna zgodovinarka in etnologinja Brina Čehovina, ki je v preteklosti že sodelovala s sirarji pri promociji Slovenije. Ob tem je poudarila, da se pogostokrat premalo zavedamo, kako kvalitetno hrano imamo v Sloveniji.