Vendar to ni le zgodba o umetnici, ampak tudi o širšem razvoju moderne umetnosti v srednji in jugovzhodni Evropi.

Nadežda Petrović, Vezirjev most (Dušanov most), 1913. Zbirka Narodni muzej Srbije, Beograd.
Nadežda Petrović, Vezirjev most (Dušanov most), 1913. Zbirka Narodni muzej Srbije, Beograd.

Pod naslovom Nadežda Petrović. Moderna, nacionalno in njeni slovenski sopotniki na ogled postavljajo 94 del srbske slikarke, ob njej pa tudi 30 slik slovenskih umetnikov, ko so Anton Ažbe, Ivan Grohar, Matija Jama, Matej Sternen, Rihard Jakopič in Ferdo Vesel, s katerimi je umetnica spletla tako poklicne kot prijateljske vezi. Skupaj so orali ledino moderne umetnosti na prostoru srednje Evrope in zahodnega Balkana. Razstavo, ki je nastala v sodelovanju z Narodnim muzejem Srbije iz Beograda in Narodno galerijo iz Ljubljane, odpirajo danes ob 18.00 in bo na ogled do 9. julija. Kustos razstave je muzejski svetnik Narodne galerije, dr. Andrej Smrekar.

Nadežda Petrović v Ažbetovi šoli, 1900. Arhiv Narodna galerija, Ljubljana.
Nadežda Petrović v Ažbetovi šoli, 1900. Arhiv Narodna galerija, Ljubljana.
Nadežda Petrović, Avtoportret, 1907. Zbirka Narodni muzej Srbije, Beograd.
Nadežda Petrović, Avtoportret, 1907. Zbirka Narodni muzej Srbije, Beograd.

Nadežda Petrović (1873–1915) spada med ključne osebnosti zgodnjega modernizma, tako v Srbiji kot na širšem območju jugovzhodne Evrope, takrat razdeljene v različne državne tvorbe, avstro-ogrski in otomanski imperij ter samostojne državice Srbijo in Črno goro. Bila je ena redkih umetnic, ki je v obdobju prvih let 20. stoletja aktivno delovala na širšem evropskem umetniškem prizorišču, zato jo v galeriji predstavljajo v dialogu z osrednjimi osebnostmi slovenskega impresionizma, ki so bili njeni slikarski kolegi in prijatelji.

Petrović se je v svojem slikarstvu dotaknila različnih slogov in gibanja tistega časa. Sprva je delovala v duhu akademskega realizma, nato impresionizma, pozneje je v njenih delih mogoče zaznati sledi fovizma in nemškega ekspresionizma. V njenem delu je mogoče slediti razvojni liniji od münchenskega obdobja, ko je upodabljala domače pokrajine in ljudi, impresionističnih epizod in narativno-nacionalnih motivov, pa vse do del, ki so nastala v Parizu, ko je s prevlado likovnega nad ideološkimi vsebinami dosegla vrh lastne slikarske prakse, so ob razstavi zapisali v galeriji.

Anton Ažbe, Pevska vaja, ok. 1900. Zbirka Narodna galerija, Ljubljana.
Anton Ažbe, Pevska vaja, ok. 1900. Zbirka Narodna galerija, Ljubljana.
Nadežda Petrović, Katedrala Notre-Dame v Parizu, 1911. Zbirka Narodni muzej Srbije, Beograd.
Nadežda Petrović, Katedrala Notre-Dame v Parizu, 1911. Zbirka Narodni muzej Srbije, Beograd.

Bila je tudi ena od Ažbetovih učenk. V München se je preselila leta 1898, kjer je študirala z Ivanom Groharjem, Matijo Jamo in Rihardom Jakopičem.

Okoli leta 1900 je začela razstavljati v lokalnem in mednarodnem prostoru – omeniti velja jugoslovansko umetniško razstavo v Beogradu leta 1904, ki je predstavila umetniške smernice umetnikov iz tega predela Evrope.

Mnogi umetniki so tedaj delovali na mednarodni ravni in presegali nacionalne kulturne ovire, njihova dela pa so postala del posamičnih nacionalnih in kulturnih identitet. Nič drugače ni bilo z Nadeždo Petrović in njenimi slovenskimi sopotniki.
Razstava vključuje dela, ki prihajajo iz različnih muzejev in zbirk: Narodni muzej Srbije, Muzej savremene umetnosti (Beograd), Umetnička galerija Nadežda Petrović (Čačak), Spomen zbirka Pavla Beljanskog, Galerija Matice srbske (Novi Sad), Narodna galerija, Moderna Galerija, Muzej in galerije mesta Ljubljana, Narodni muzej (Ljubljana), Umetniška zbirka Krke, tovarne zdravil d. d. (Novo mesto).

Nadežda Petrović, Resnik, 1904. Zbirka Narodni muzej Srbije, Beograd.
Nadežda Petrović, Resnik, 1904. Zbirka Narodni muzej Srbije, Beograd.

Gre za potujočo razstavo, ki je pot začela v Narodnem muzeju Srbije v Beogradu, po Galeriji Božidar Jakac, pa bo nadaljevala pot v Muzej savremene umjetnosti RS v Banjaluki, Umetničko galerijo Nadežda Petrović v Čačku in Galerijo savremene umetnosti v Nišu (v sodelovanju z likovno kolonijo Sićevo).