Višje delovno sodišče v Kopru je v primeru tožb delavcev, ki so ostali brez dela, potem ko je Luka Koper v letu 2019 postopno ukinila sistem najemanja izvajalcev pristaniških storitev, odločilo, da ti delavci ne morejo zahtevati zaposlitve v Luki Koper in razlike v plačah za nazaj. Na prvi stopnji je sicer sodišče razsodilo v korist delavcem in jim priznalo delovno razmerje v Luki, višje sodišče pa je nato ugotovilo, da so njihovi zahtevki neutemeljeni, saj so bili zaposleni pri podjetju izvajalca pristaniških storitev in zato za isto obdobje ne morejo zahtevati delovnega razmerja pri Luki.

Vrhovno sodišče pa je ta mesec v reviziji devetih zadev odločilo, da delavci od datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri izvajalcu pristaniških storitev utemeljeno uveljavljajo obstoj delovnega razmerja pri Luki Koper. Ker so do odpovedi pogodbe o zaposlitvi že imeli vzpostavljeno delovno razmerje pri izvajalcu pristaniških storitev, jim sicer za nazaj ni priznalo še delovnega razmerja pri Luki, je pa ta zaradi kršitve pravic glede plač in drugih prejemkov tožnikov odgovorna za njihovo prikrajšanje pri teh pravicah iz delovnega razmerja tudi v času že obstoječega delovnega razmerja.

Konkretne odločitve sodišča so precedenčnega pomena in so pomembne za razvoj prava in odločitev v nekaterih podobnih primerih, ki še niso zaključeni, so sporočili z vrhovnega sodišča.

Pogodbeni delavci več let neprekinjeno delali le v Luki Koper

Vrhovni sodniki svojo odločitev argumentirajo s pojasnilom, da so bili delavci pri izvajalcih pristaniških storitev zaposleni po pogodbah o zaposlitvi za opravljanje del luških transportnih delavcev za minimalno plačo in v neenakomerno razporejenem delovnem času. Na podlagi teh pogodb so jih izvajalci pristaniških storitev napotili na delo v Luko Koper, kjer so neprekinjeno in več let opravljali delo le v poslovnih prostorih Luke Koper, v njenem delovnem procesu in pod njenim nadzorom. Na ta način je dnevno v koprsko pristanišče na delo prihajalo od 640 do 700 delavcev.

Izvajalci pristaniških storitev, pri katerih so bili zaposleni, so pogodbe o zaposlitvi delavcem odpovedali iz poslovnega razloga zaradi zmanjšanja prometa z Luko Koper, ki je bila njihov edini poslovni partner in od katere so bili popolnoma odvisni. Čeprav so bili izvajalci in Luka Koper v medsebojnem pogodbenem razmerju po pogodbah o opravljanju luško prekladalnih in drugih storitev, ki so imele pravno naravo podjemnih pogodb, so bile te po presoji vrhovnih sodnikov le navidezne, saj izvajalci pristaniških storitev niso izvajali luško prekladalnih in drugih storitev, ampak so Luki Koper v resnici trajno in izključno zagotavljali delo delavcev, ki so bili formalno zaposleni pri njih.

Sorodna novica Luka Koper dobila izstavljen račun za izkoriščevalski poslovni model IPS

Posredovanje teh delavcev s takšnim poslovnim modelom je bilo nezakonito, saj se izvajalci storitev v pristanišču s takšnim posredovanjem ne bi smeli ukvarjati, Luka Koper pa jih ne bi smela sprejemati oziroma celo organizirati. Ti izvajalci namreč niso imeli zakonskih pogojev, ki se zahtevajo za delodajalce, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu uporabniku, in tudi niso opravljali dejavnosti posredovanja dela delavcev uporabnikom v zakonskih okvirih. Delavci so namreč pri izvajalcih pristaniških storitev delali nepretrgano in trajno, delo napotenega delavca pa je v skladu z zakonsko ureditvijo lahko le začasne narave.

V pogodbenem odnosu so se po navedbah vrhovnega sodišča dogajale tudi kršitve osnovnih pogojev zaposlitve delavcev, ki morajo biti vsaj takšni, kot če bi jih uporabnik zaposlil neposredno na istem delovnem mestu. Obenem so bili ti delavci v primerjavi z drugimi delavci, ki so imeli z Luko Koper sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v slabšem položaju, saj so delo opravljali za nižje plačilo in v manj ugodnem delovnem času. Opravili so tudi več dela.
Vrhovno sodišče je tako presodilo, da je bil ta poslovni model očitno nezakonit in je predstavljal zlorabo poslovanja IPS-jev in Luke Koper na škodo delavcev, delovno razmerje delavcev pri IPS-jih pa je bilo prikrito delovno razmerje z Luko Koper.

S takšnim prenosom delovnih razmerij na zunanje izvajalce, ki so povsem odvisni od tistega, ki prenaša delo v zunanje izvajanje, in celo poslujejo nezakonito, se običajno prav z namenom dobička družb v takšnih poslih znižujejo pravice delavcev. To so vrhovni sodniki ugotovili tudi v konkretnih primerih.

Sindikati premierja pozivajo k ukrepanju: Stvari so popolnoma jasne

Po objavi odločitve vrhovnega sodišča so predstavniki nekaterih sindikatov predsednika vlade Roberta Goloba pozvali, naj nemudoma sproži vse postopke, da se vsem oškodovanim delavcem zagotovijo vse njihove pravice, za katere so bili prikrajšani zaradi nezakonitega poslovnega modela izvajalcev pristaniških storitev.

Kot so zapisali v pozivu, je Luka Koper, ki je v večinski državni lasti, leta zavestno uveljavljala nezakonit poslovni model. Družba ima polno odgovornost, da vso nastalo škodo, ki so jo utrpeli delavci, takoj sanira. "Spoštovani predsednik vlade, stvari so torej popolnoma jasne. In tudi vaša objektivna odgovornost za ukrepanje," je zapisano v pozivu, pod katerega so se podpisali predsednik društva Delavska svetovalnica Goran Lukić, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – KS 90 Damjan Volf in predsednik te organizacije Peter Majcen.