Skulptura iz leta 1999 prikazuje tedanjega papeža Janeza Pavla II., ki ga je na tla podrl meteorit. Svetega očeta, ki ga je podrlo naključje iz vesolja, ujet pa je v trenutku groze in zaskrbljenosti, je Cattelan izdelal iz voska in smole. Naslov La Nona ora (Deveta ura) se nanaša na deveto uro, ko je križani Jezus poklical svojega očeta. Foto: EPA
Skulptura iz leta 1999 prikazuje tedanjega papeža Janeza Pavla II., ki ga je na tla podrl meteorit. Svetega očeta, ki ga je podrlo naključje iz vesolja, ujet pa je v trenutku groze in zaskrbljenosti, je Cattelan izdelal iz voska in smole. Naslov La Nona ora (Deveta ura) se nanaša na deveto uro, ko je križani Jezus poklical svojega očeta. Foto: EPA

Vatikanski paviljon bo dejansko umeščen v beneški ženski zapor Giudecca. Cattelanova zunanja instalacija bo vključevala dela osmih umetnikov, tamkajšnje zapornice pa bodo pomagale ustvariti več umetnin. Predstavitev bo na ogled od 20. aprila do 24. novembra, piše Artnews.

"Vrednost nekega dela ni odvisna niti od kritikov niti od trga. Na koncu resnično šteje samo čas. Časovna perspektiva je edino merilo," je pred leti za časopis La Repubblica izjavil Cattelan. Foto: EPA

Stvaritve, ki praviloma vzbujajo polemike
Leta 1960 v Padovi rojeni Maurizio Cattelan je znan po svojem "disruptivnem" pristopu k umetnosti, se pogosto giblje tudi onkraj meja zakonitega, njegova anarhistična narava pa pride do izraza predvsem pri stvaritvah, pri katerih se ukvarja z italijansko narodno identiteto.

Najbolj znan je po skulpturah in instalacijah, ki vzbujajo polemike in imajo močan učinek na gledalca. Med njegovimi najslavnejšimi deli so že omenjena voščena skulptura nekdanjega papeža, naslovljena La Nona ora (Deveta ura), klečeči Hitler med molitvijo in iz zlata izdelana straniščna školjka.

Svetovno znana Cattelanova banana
Leta 2019 se je na sejmu Art Basel v Miamiju predstavil z delom Komik, pri čemer je šlo za banano, prilepljeno na steno. Delo je doseglo širšo prepoznavnost, potem ko je umetniški aktivist David Datuna odlepil banano in jo pojedel ter svoj performans naslovil Lačni umetnik. "Ljubim umetnost Maurizia Cattelana in resnično ljubim to instalacijo. Je zelo okusna," je takrat po pisanju nemške tiskovne agencije DPA pojasnil svoj podvig. Cattelan je sicer svoje delo (oziroma certifikat zanj) še pred zaužitjem prodal za 120.000 dolarjev. Lani se je Cattelan tudi v Seulu predstavil z delom Komik, ki ga je doletela enaka usoda, saj je banano s stene tokrat zaužil neki južnokorejski študent.

Vatikan, Cattelan in drugi umetniki ter beneške zapornice
In kaj bo vključevala Cattelanova instalacija, ki jo bo pripravil za beneški bienale po naročilu Vatikana? Med drugim bo vključena 12-minutna videoinstalacija v režiji igralke Zoe Saldaña ter njenega moža, italijanskega režiserja in producenta Marca Perega. Zapornice bodo igrale like v filmu, nekatere pa so prispevale tudi fotografije iz svojega otroštva za delo francoske umetnice Claire Taburet. Libanonsko-ameriška umetnica Simone Fattal bo ustvarila instalacijo, ki bo vključevala pesmi, ki so jih napisale zapornice.

Sorodna novica Papež umetnikom: "Kritizirate današnje lažne mite in nove idole, njihovo prazno govorjenje"

Tudi Frančiškov poziv k sočutju do ljudi v zaporih
Predstavitev, naslovljeno Z mojimi očmi, kurirata direktorica Centra Pompidou-Metz Chiara Parisi in nekdanji predsednik Francoske narodne knjižnice Bruno Racine. Kardinal in vatikanski minister za kulturo in izobraževanje José Tolentino de Mendonça je dejal, da je bila odločitev o umestitvi letošnjega paviljona v ženski zapor Giudecca "nepričakovana", a je dodal, da spoštuje evangelijske nauke o skrbi za lačne, pa tudi papež Frančišek poziva k sočutju do zaprtih.

"Gledanje z lastnimi očmi daje pogledu edinstven status"
Predstavitev Z mojimi očmi "želi usmeriti našo pozornost na pomen tega, kako odgovorno pojmujemo, izražamo in gradimo naše družbeno, kulturno in duhovno sožitje", je zapisal kardinal. "Gledanje z lastnimi očmi daje pogledu edinstven status, saj nas neposredno vključi v realnost in iz nas ne naredi gledalcev, temveč priče. To je tisto, kar imata skupnega religiozna in umetniška izkušnja: nobena od njiju ne neha ceniti popolne in protikonformistične implikacije subjekta," je še dodal po pisanju Artneta.