"Sklepamo lahko, da je prišlo do detonacij na Severnem toku 1 in 2 v švedski izključni gospodarski coni, kar je povzročilo veliko škodo na plinovodih," je v izjavi povedal državni tožilec Mats Ljungqvist in dodal, da je preiskava kraja okrepila sume sabotaže.
Pri tem je poudaril, da so bili zbrani dokazi, ki jih bodo zdaj temeljito preučili. Konkretnih podrobnosti ni razkril, saj se je skliceval na zaupnost preiskave, ki jo je tudi označil za zelo občutljivo.
Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so prejšnji teden potrdili štiri puščanja. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanja povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva.
Več držav, med njimi tudi Švedska in Danska, je prepričanih, da je šlo pri poškodovanju plinovoda za namerno dejanje, pri čemer so nekateri prst uperili proti Moskvi.
Plinovoda povezujeta Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem. Rusija je dobavo plina po Severnem toku 1 v minulih mesecih najprej zmanjšala, nato pa konec avgusta popolnoma ustavila. Dobava po Severnem toku 2 nikoli ni stekla, saj je Nemčija tik pred rusko invazijo na Ukrajino februarja letos projekt ustavila.
Zaradi nadaljevanja preiskave suma sabotaže na plinovodih je švedska obalna straža v ponedeljek zaprla pet navtičnih milj oziroma približno devet kilometrov voda okoli poškodovanih plinovodov. Danes pa je švedsko tožilstvo sporočilo, da so omejitve že odpravili.
Moskva sicer zanika vpletenost in je za eksplozije obtožila Zahod. Vodja ruskega varnostnega sveta Nikolaj Patrušev je danes dejal, da je jasno, da imajo od uhajanja plina korist ZDA in to predvsem gospodarsko. Washington vpletenost zanika.