Nekateri bolniki prenaročeni

V torek je potekala opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov, a kot so sporočili iz nekaterih gorenjskih zdravstvenih ustanov, bistvenih sprememb v organizaciji dela ni bilo. Govorili smo tudi s sindikalno zaupnico sindikata Fides v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj, zdravnico Tanjo Bohinc.

Kranj, Jesenice – Tanja Bohinc kot zdravnica anesteziologinja dela od leta 2006. Kot je povedala, gre za naporno delo v operacijskih in intenzivnih enotah. Bohinčeva je tudi sindikalna zaupnica sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides v BGP Kranj. Med razlogi za stavko je vse več delovnih obremenitev in nalog zaposlenih. »Delovni pogoji se slabšajo, ker se večajo administrativne obremenitve – ob digitalizaciji je še bolj zamudno, saj je programska oprema počasna in uporabniku neprijazna. S tem izgubljamo čas, ki bi ga namenili za pogovor z bolniki. Čutimo tudi veliko željo vodstev po boljši izkoriščenosti kadrov, kot bi bili v proizvodni hali, ne samo za zdravnike, ampak vse zaposlene. Čakamo na sistemske rešitve, ki jih bo morala ustvariti vlada. Ni treba ničesar izumljati, samo pogledati je treba čez meje in začeti izvajati spremembe,« poudarja Bohinčeva.

Napredovati ne more več

Med glavnimi stavkovnimi razlogi je tudi zavlačevanje s plačno reformo. Zdravnico Tanjo Bohinc čaka še več kot dvajset let dela, a napredovati ne more več. »Osnovna plača je relativno nizka glede na vloženo izobraževanje, boljšo plačo pa dobiš z neprespanimi nočmi, konci tedna in prazniki. Včasih si rečeš, da bi za manj plače delal tudi kakšno manj odgovorno delo in bi ob tem srečno preživljal čas z družino in prijatelji.« Kot tudi opozarja: »Naši bolniki se ne zavedajo, kako težko je iz vseh simptomov in znakov razpoznati pravilno diagnozo v izjemno kratkem času. Še posebno v porodništvu. Delo je dinamično, se zelo hitro prelevi iz rutinskega v izjemno naporno reševanje urgentnih stanj – v porodnišnici v bistvu reševanje dveh življenj.« Vsem težavam navkljub pa dodaja: »Ni lepšega trenutka, kot ko nekomu olajšaš bolečine, pravočasno prepoznaš bolezensko stanje in ga hitro rešiš. S tem dobiš tisti neopisljivi užitek, ko veš, da si nekomu rešil življenje. In zato imamo radi svoje delo.«

Odpovedali nekaj nenujnih posegov

Kot so povedali v jeseniški bolnišnici, so v torek obravnave potekale po planiranem urniku. »Odpovedali smo le nekaj nenujnih posegov pacientov, približno 15 odstotkov, ki pa so bili obravnavani že naslednji dan.« Prav tako so v jeseniški bolnišnici na dan stavke izvedli vse nujne storitve in vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti, starejše od 65 let, vse storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom ter vse ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. Tudi na oddelku za nujno medicinsko pomoč je delo potekalo kot običajno, slabe volje med pacienti pa niso zaznali, so še sporočili iz bolnišnice.

Prenaročili okrog 25 odstotkov pacientov

V gorenjskih zdravstvenih domovih (ZD) je delo potekalo brez večjih sprememb. Sindikalna predstavnica Fidesa v ZD Kranj, zdravnica družinske medicine Maja Logar Polajnar, je povedala, da so bile vse ambulante odprte, organiziranega zbora stavkajoči niso imeli. »Glede na kadrovsko stisko, vrhunec respiratornih obolenj in veliko količino dela (pljučnice, bronhitisi, sinuzitisi, akutni glavoboli, viroze, alergijske reakcije, poslabšanja psihičnih stanj, poslabšanja nevroloških bolezni …) kljub delu po Izjavi o minimumu delovnega procesa dela v ambulantah organizirano nismo prekinjali,« je povedala. Paciente, ki niso sodili pod okvir omenjene izjave, so prenaročali na dneve izven stavke, takih je bilo po oceni nekje 25 odstotkov.

Vlada ob stavki Fidesa

Kot so poudarili na vladi, kjer stavko zdravnikov obžalujejo, so se plače zaposlenih v javnem zdravstvu v preteklem letu zvišale kar dvakrat: januarja in aprila. V povprečju se je plača zdravnikov dvignila za 683 evrov. Aprila lani je glavnina zaposlenih v javnem sektorju prejela dodaten plačni razred, to pa je bil po mnenju vlade prvi korak k odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah. Kot so tudi poudarili, so s sindikati javnega sektorja decembra 2023 dosegli dogovor o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024. Vlada sicer želi plačni sistem v javnem sektorju urediti celovito in izstopa zdravnikov iz enotnega plačnega sistema ne podpira.

Kot pa so še dodali na vladi, intenzivno nadaljujejo prenovo zdravstvenega sistema, nedavno je bil sprejet zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki med drugim uvaja ukrepe na področju lažjega zaposlovanja zdravnikov tujcev. Za boljše delovne pogoje v zdravstvu pa da so uvedli številne ukrepe, kot so nagrajevanje timov družinske medicine, dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve, nagrajevanje specializantov družinske medicine in dodaten razpis zdravniških specializacij.