Županove trditve s Facebooka so podkrepili novinarji francoske tiskovne agencije AFP. Po njihovem poročanju je bilo ob 16. uri po krajevnem času slišati deset skoraj zaporednih eksplozij, iznad južnega Kramatorska pa se je nato vil dim.

Združeni narodi so od začetka vojne v Ukrajini večkrat opozorili na rabo kasetnih bomb. Navedli so, da kasetne bombe uporabljata obe strani, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici konvencije o prepovedi kasetnega streliva iz leta 2008.

Kasetno bombo sestavljajo številne manjše bombe, ki se, potem ko kasetna bomba po izstrelitvi z letal ali iz topov eksplodira v zraku, raztrosijo po več sto metrov širokem območju. Ker številne ne eksplodirajo takoj, predstavljajo veliko grožnjo civilnemu prebivalstvu še dolgo po koncu konfliktov.

Sorodna novica Rusija in Ukrajina podaljšali dogovor o izvozu žita

Kramatorsk, kjer je pred začetkom ruske invazije v Ukrajini februarja lani živelo približno 150.000 prebivalcev, decembra lani pa še 80.000, leži blizu Bahmuta, ki je že več mesecev žarišče spopadov. Mesto je redna tarča ruskih obstreljevanj, od ruske zasedbe mesta Doneck leta 2014 pa je deloval kot regionalno središče regije Doneck.

Aprila lani je ruska raketa zadela železniško postajo v Kramatorsku, pri čemer je bilo ubitih okoli 60 civilistov, ki so poskušali pobegniti iz pokrajine.

Ruski napadi na Lvov z brezpilotniki

Ukrajinska vojska je pred tem sporočila, da je Rusija v napadih z letalniki med drugim ciljala tarče v razmeroma mirni pokrajini Lvov na skrajnem zahodu države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V objavi na spletnem omrežju Telegram so ukrajinske sile sporočile, da je letalska obramba sestrelila 11 od 16 letalnikov iranske izdelave šahed-136 oziroma šahed-131.

Po navedbah ukrajinskega letalstva je ruska vojska napade sprožila iz Azovskega morja in iz zahodne ruske pokrajine Brjansk.

Za zdaj ni poročil o morebitnih žrtvah napadov, en letalnik pa naj bi zadel kritično infrastrukturo v regiji Dnipropetrovsk. V požaru, ki je nato izbruhnil, je bilo uničenih in poškodovanih več hiš.

Letalniki so neuspešno napadli tudi Kijev, so sporočile oblasti v ukrajinskem glavnem mestu.

Putin ob 9. obletnici priključitve obiskal Krim

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem ob deveti obletnici enostranske priključitve obiskal ukrajinski polotok Krim.

Med nenapovedanim obiskom črnomorskega pristanišča Sevastopol je obiskal umetniško šolo, spremljal ga je ruski guverner polotoka Mihail Razvožajev, poročanje ruske državne televizije povzema nemška tiskovna agencija DPA.

Razvožajev je na družbenem omrežju Telegram dejal, da Putina niso pričakovali, a jih je z obiskom "pozitivno presenetil", in poudaril, da je ruski predsednik vedno z ljudmi Sevastopola.

Putin je na ta dan leta 2014 formalno podpisal sporazum o priključitvi tega ukrajinskega ozemlja, česar mednarodna skupnost ne priznava.

Biden: Nalog ICC-ja je upravičen

Medtem se je predsednik ZDA Joe Biden odzval na odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Označil jo je za upravičeno.

V pogovoru z novinarji v Beli hiši je izpostavil močno sporočilno vrednost takšnega dejanja, pri tem pa poudaril, da ZDA ne priznavajo pristojnosti ICC-ja.

Biden je dejal, da je jasno, da je ruski predsednik v Ukrajini zagrešil vojne zločine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ICC je v petek izdal nalog za aretacijo Putina zaradi suma, da je odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij. Sodišče je nalog za aretacijo izdalo tudi za Marijo Lvovo-Belovo, komisarko ruskega predsednika za pravice otrok.

ICC sicer ne more ukrepati proti ruskemu vodstvu, vključno s predsednikom Putinom, saj tako kot ZDA niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča.

Bidnov predhodnik Donald Trump je sredi leta 2020 podpisal izvršni ukaz, s katerim je odobril uvedbo sankcij proti uslužbencem ICC-ja, ki so sodelovali v preiskavi morebitnih vojnih zločinov ameriških vojakov in obveščevalcev v Afganistanu.

Takratni ameriški zunanji minister Mike Pompeo je zaradi preiskave vojnih zločinov Američanov napadel ICC, ki ga je označil za "tako imenovano sodišče", ki se je s poskusom pregona Američanov razkrilo kot golo politično telo.

Scholz pozdravil odločitev sodišča

Tudi nemški kancler Olaf Scholz je med obiskom Japonske pozdravil ICC-jev nalog za aretacijo ruskega predsednika Putina zaradi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini. Opozoril je, da nihče ni nad zakonom, in dejal, da je ICC prava institucija za preiskavo vojnih zločinov.

Švarc Pipan: Nalog za aretacijo Putina je zgodovinski korak

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je medtem odločitev ICC-ja za izdajo naloga za aretacijo Putina pozdravila kot zgodovinski korak pri prizadevanjih za pregon odgovornih za zločine, storjene med rusko agresijo v Ukrajini.

Kot je v odzivu na petkovo odločitev ICC-ja zapisala ministrica, gre za pomemben signal najvišjim ruskim, tako vojaškim kot civilnim voditeljem, da so izpostavljeni mednarodnemu kazenskemu pregonu za zločine, storjene v okviru protipravne ruske agresije v Ukrajini, zlasti ker so v tej prvi fazi v ospredju zločini nad otroci.

Putinova potovanja omejena

Nalog močno omejuje tudi Putinovo mednarodno sodelovanje in potovanja izven Rusije, saj ima vseh 123 držav pogodbenic rimskega statuta mednarodnopravno obveznost pomagati ICC-ju pri izvedbi njegove aretacije in izročitve sodišču v pregon, je izpostavila.

"Ob tem ni nepomembno, da je 43 držav že v najzgodnejši fazi tudi formalno podprlo pristojnost ICC za preiskavo in pregon zločinov v rusko-ukrajinski vojni z naznanitvijo situacije sodišču, v skladu z rimskim statutom," je dodala Švarc Pipan.

Na nalog za aretacijo Putina sta se že v petek odzvala premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon. Poudarila sta, da je Slovenija med 43 državami, ki so bile pobudnice za začetek kazenskega pregona.