Določbe predloga novele zakona o izvrševanju proračunov sledijo decembra lani sprejetemu zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, je članom odbora pojasnila Saša Jazbec s finančnega ministrstva. Zakon ustanavlja proračunski sklad za obnovo in določa nove namenske vire za njegovo financiranje, ker pa se lahko nekateri prihodki štejejo za namenske šele takrat, ko jih pripozna zakon o izvrševanju proračunov, je vlada pripravila še predlog sprememb slednjega. Enako velja tudi za proračunski sklad, je dodala.

Neporabljena sredstva se bodo lahko prenašala med leti

Poseben proračunski sklad je za financiranje popoplavne obnove določen predvsem zato, da bodo sredstva pregledno zbrana na enem mestu in da se bodo lahko sredstva, ki v določenem letu še ne bodo porabljena, drugače od drugih proračunskih sredstev, prenašala med leti.

Poleg tega zakonski predlog določa še način izločanja povratnih sredstev oziroma posojil iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost po koronski krizi na proračunski sklad za okrevanje, je še povedala Saša Jazbec.

Člani odbora so predlagane spremembe večinoma podprli

Člani odbora so predlagane spremembe večinoma podprli, proti je glasoval le Jožef Horvat (NSi). Kot je dejal, jih kot pomurski poslanec ne more podpreti, saj je Pomurje z naskokom na zadnjem mestu, kar zadeva realizacijo projektov in zagotavljanje sredstev za razvojne projekte v regiji.

V skladu z zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev so poleg zagotovljenih proračunskih sredstev med dodatnimi viri za financiranje popoplavne obnove tudi prihodki od donacij in solidarnostnih delovnih sobot, začasni davek na bilančno vsoto bank, del dobička in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga ter začasno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb.

Petletno obdobje pobiranja dodatnih davčnih virov bo med letoma 2024 in 2028, prilivi od teh dodatnih virov pa so bili konec leta 2023 ocenjeni na okoli 1,6 milijarde evrov v celotnem obdobju.