Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
4. 7. 2023,
6.58

Osveženo pred

10 mesecev, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Orange 8,60

Natisni članek

civilisti eksplozija vojna Rusija Ukrajina elektrarna Zaporožje

Torek, 4. 7. 2023, 6.58

10 mesecev, 2 tedna

496. DAN VOJNE V UKRAJINI

Medvedjev razkril, koliko nabornikov se je letos pridružilo ruski vojski

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Orange 8,60
Rusija, parada, Moskva | Medvedjev, ki je bil v začetku tega leta imenovan za nadzor ruske domače vojaške proizvodnje, trdi, da tovarne delajo 24 ur na dan, da oskrbujejo ruske sile v Ukrajini. | Foto Reuters

Medvedjev, ki je bil v začetku tega leta imenovan za nadzor ruske domače vojaške proizvodnje, trdi, da tovarne delajo 24 ur na dan, da oskrbujejo ruske sile v Ukrajini.

Foto: Reuters

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v videonagovoru trdil, da se je od začetka leta ruski vojski pridružilo 185 tisoč nabornikov, saj si Moskva prizadeva okrepiti sile, ki so utrpele velike izgube v Ukrajini.

Dnevni pregled najpomembnejših dogodkov: 

21.07
Posebni odposlanec Vatikana papežu poročal o svoji misiji v Rusiji
20.11 Medvedjev: Letos se je ruskim oboroženim silam pridružilo 185 tisoč nabornikov
16.56 Italija zamrznila za dve milijardi evrov premoženja ruskih in beloruskih oligarhov
16.47 Rusija ne vidi razlogov za podaljšanje sporazuma o izvozu žita
14.25 Putin: Rusija se bo še naprej upirala sankcijam
13.41 V Čečeniji hudo pretepli rusko preiskovalno novinarko
13.05 Prigožin: Moji plačanci bodo kmalu uživali v novih zmagah
13.02 Rusija: tistim, ki se izogibajo služenju vojaškega roka, grozi odvzem vozniškega dovoljenja
12.59 Nove smrtne žrtve ruskih napadov v Ukrajini
8.48 Moskvo napadli z droni 
7.48 Rusija je na dve glavni fronti napotila več kot 180 tisoč vojakov
7.14 Ukrajina: Rusi pripravljajo jedrsko katastrofo, evakuirajte ljudi
7.10 Rusija: V bližini Moskve smo prestregli dve brezpilotni letali
7.04 Rusi so napadli regijo Suma, ubitih je bilo pet civilistov 
7.00 Fotografije vojaških taborišč v Belorusiji

21.07 Posebni odposlanec Vatikana papežu poročal o svoji misiji v Rusiji

Posebni odposlanec Vatikana za vojno v Ukrajini, kardinal Matteo Zuppi, je danes papežu Frančišku poročal o svoji dvodnevni misiji v Moskvi, katere namen je bil spodbuditi pot do miru v Ukrajini. Dejal je, da je bil osredotočen zlasti na vprašanje deportiranih ukrajinskih otrok in pozval k začetku izvajanja ukrepov za zaščito najmlajših.

Zuppi se je v Moskvi med drugim sestal s svetovalcem ruskega predsednika Vladimirja Putina za zunanjo politiko Jurijem Ušakovom in z rusko komisarko za pravice otrok Marijo Lvovo-Belovo, za katero je Mednarodno kazensko sodišče sredi marca izdalo nalog za aretacijo v zvezi z deportacijami ukrajinskih otrok z območij v Ukrajini, ki jih je med agresijo na to državo zasedla Rusija.

Z obema je razpravljal predvsem o humanitarnih problemih, povezanih z vojno, zlasti o pomoči vojnim ujetnikom in mladoletnim beguncem. Med srečanji pa se je tudi zavzel za mir v Ukrajini, je sporočil Sveti sedež.

Ušakov je po srečanju s kardinalom priznal, da je bila njuna razprava koristna za obe strani. "Papežev odposlanec je pokazal težnjo po depolitizaciji vseh humanitarnih zadev in izrazil iskreno željo pomagati ljudem v stiski. Načeloma podpiramo takšna čustva predstavnika Svetega sedeža," je dejal.

Ob tem je Ušakov dodal, da Moskva "ceni uravnoteženo in nepristransko stališče Vatikana", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Zuppija je za posebnega odposlanca maja imenoval papež Frančišek, da bi prispeval k zmanjšanju napetosti v konfliktu v Ukrajini in pomagal spodbuditi pot do miru. 67-letni Zuppi, ki je tudi predsednik italijanske škofovske konference, je bil v vlogi papeževega odposlanca v začetku junija tudi v Ukrajini, kjer se je sešel z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in obiskal mesto Buča.

20.11 Medvedjev: Letos se je ruskim oboroženim silam pridružilo 185 tisoč nabornikov

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je dejal, da se je od začetka leta ruski vojski pridružilo 185 tisoč nabornikov kot poklicnih pogodbenih vojakov, saj si Moskva prizadeva okrepiti sile, ki so utrpele velike izgube v Ukrajini. Lani je Rusija objavila načrt za povečanje svojih oboroženih sil za več kot 30 odstotkov na 1,5 milijona pripadnikov. Gre za zelo ambiciozno nalogo, ki jo ovirajo velike, a tudi nepoznane vojne izgube.

V ruskih mestih so izobešeni plakati, ki vabijo ljudi, naj se pridružijo uradni vojski, reklame na televiziji pa pogosto prikazujejo enako sporočilo, poroča Index.

Medvedjev je v videoposnetku Telegrama povedal, da se je prejšnji teden po kratki vstaji skupine plačancev Wagner pridružilo skoraj deset tisoč nabornikov, ki so jim ponudili, da se kot vojaki prijavijo v uradno rusko vojsko.

Medvedjev, ki je bil v začetku tega leta imenovan za nadzor ruske domače vojaške proizvodnje, trdi tudi, da tovarne delajo 24 ur na dan, da oskrbujejo ruske sile v Ukrajini.

16.56 Italija zamrznila za dve milijardi evrov premoženja ruskih in beloruskih oligarhov

Italija je od začetka vojne v Ukrajini in uvedbe evropskih sankcij proti Rusiji zamrznila premoženje več ruskim in beloruskim oligarhom v vrednosti dveh milijard evrov, je danes po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa sporočila italijanska centralna banka.

Direktor enote za preprečevanje pranja denarja v centralni banki Enzo Serata, ki je predstavil letno poročilo, je še povedal, da so v okviru režima sankcij do konca junija zamrznili finančne deleže v vrednosti približno 330 milijonov evrov, povezane z 80 posamezniki.

Zamrznjeno premoženje vključuje 52 metrov dolgo jahto v lasti ruskega energetskega oligarha Genadija Timčenka in luksuzno vilo blizu mesta Lucca, ki je v lasti poslanca ruske dume Olega Savčenka, poroča Ansa.

Čeprav ruski in beloruski oligarhi v Italiji ostajajo lastniki premoženja, z njim, dokler veljajo sankcije Evropske unije, ne morejo razpolagati.

16.47 Rusija ne vidi razlogov za podaljšanje sporazuma o izvozu žita

Ruske oblasti so danes sporočile, da ne vidijo razlogov za podaljšanje sporazuma o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja, ki se sicer izteče 17. julija. Ob tem je bila Moskva kritična do ovir pri izvozu lastnega žita in gnojil ter ponovno opozorila, da večina izvoženega ukrajinskega žita pristane v državah z visokim dohodkom.

Moskva je v preteklosti že večkrat zagrozila, da bo odpovedala sodelovanje pri sporazumu, če ne bodo v zadostni meri odpravljene ovire za izvoz ruskega žita in gnojil. Junija je Kijev obtožila tudi, da je razstrelil del cevovoda Togliatti−Odesa, ki ga je Rusija pred invazijo na Ukrajino uporabljala za izvoz amonijaka, ključne sestavine umetnih gnojil.

Po začetku ruske invazije je Moskva prenehala uporabljati cevovod, ponovna vzpostavitev ruskega izvoza amonijaka pa je že dlje časa eden od pogojev Moskve za nadaljevanje nemotenega izvajanja sporazuma o izvozu žita iz Ukrajine.

Rusko zunanje ministrstvo je prav tako ponovno opozorilo, da večina izvoženega ukrajinskega žita pristane v državah z visokim dohodkom, kar je sicer v nasprotju s podatki, ki jih navajajo Združeni narodi in Ukrajina, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov je v začetku meseca na Twitterju Rusijo obtožil, da je 26. junija zaustavila registracijo ukrajinskih ladij. Zaradi tega pa zdaj že 29 ladij s skupno 1,4 milijona ton žita ne more zapustiti pristanišč, je dodal. Moskva je sicer danes obljubila, da bodo ladje pristanišča lahko zapustile pred iztekom sporazuma, torej do 17. julija.

Po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani so ruske vojaške ladje blokirale ukrajinska pristanišča v Črnem morju, dokler nista sprti strani julija lani ob posredovanju Turčije in ZN v Istanbulu sklenili sporazuma, ki omogoča ladjam z žitom varen prehod. Sporazum je odtlej pomagal znižati cene hrane po svetu.

14.25 Putin: Rusija se bo še naprej upirala sankcijam

Rusija se bo še naprej upirala sankcijam, ki so jih uvedle zahodne države, je danes v videonagovoru na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) izjavil ruski predsednik Vladimir Putin. Prav tako se je zahvalil članicam SCO za podporo med nedavnim neuspelim uporom zasebne najemniške skupine Wagner, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Rusija se bo še naprej upirala vsem zunanjim pritiskom, sankcijam in provokacijam," je na vrhu dejal Putin in se zahvalil članicam SCO za podporo med nedavnim neuspelim uporom skupine Wagner. "Rad bi se zahvalil vsem članicam, ki so izrazile podporo ruskemu vodstvu, ukrepom za zaščito ustavnega reda ter življenja in varnosti državljanov," je dodal.

Ob tem je poudaril, da trenutno več kot 80 odstotkov trgovine med Rusijo in Kitajsko poteka v rubljih in juanih. Prav tako pa je pozdravil prošnjo Belorusije, da bi na naslednjem vrhu postala stalna članica SCO, poroča britanski BBC.

Kitajski predsednik Xi Jinping je medtem izpostavil pomen regionalne varnosti in dodal, da je konflikte treba reševati z dialogom, pri čemer pa ruske invazije na Ukrajino ni omenil. Ponovno se je izrekel proti unilateralizmu in protekcionizmu ter poudaril, da se je treba izogniti morebitni novi hladni vojni.

Biti moramo zelo pozorni na zunanje sile, ki podpihujejo novo hladno vojno in ustvarjajo konfrontacijo v regiji, ter odločno nasprotovati vsaki državi, ki se vmešava v naše notranje zadeve iz kakršnega koli razloga, je še dodal Xi.

Organizacija SCO, ki je bila sprva ustanovljena za boj proti terorizmu leta 2001, ob Kitajski in Rusiji vključuje še Indijo, Pakistan, Kazahstan, Kirgizistan, Uzbekistan in Tadžikistan. Na današnjem vrhu pa se je organizaciji uradno pridružil tudi Iran.

13.41 V Čečeniji hudo pretepli rusko preiskovalno novinarko

V Čečeniji so oboroženi napadalci danes hudo pretepli večkrat nagrajeno rusko preiskovalno novinarko Eleno Milašino. Napad se je zgodil med potjo z letališča v čečenski prestolnici Grozni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Napadalci so Milašini zlomili prste, povsem telesu ima brazgotine, občasno tudi izgublja zavest, je sporočila ruska nevladna organizacija Memorial, ki ji je od marca lani v Rusiji sicer prepovedano delovati.

Poleg Milašine so napadalci pretepli tudi odvetnika Aleksandra Nemova, ki je skupaj s preiskovalno novinarko potoval z letališča. "Brutalno so ju zbrcali, tudi v obraz, deležna sta bila groženj s smrtjo, grozili so jima tudi s strelnim orožjem. Vzeli so jima opremo in jo uničili," so na družbenih omrežjih zapisali v organizaciji Memorial.

Elena Milashina | Foto: Guliverimage Foto: Guliverimage Odbor proti mučenju, ki deluje v okviru Združeni narodov, je objavil fotografije Milašine s pobrito glavo in urezninami. Novinarji brez meja so izrazili ogorčenje nad napadom.

Napad so potrdili pri neodvisnem ruskem časniku Nova Gazeta, kjer trenutno deluje novinarka. Iz časnika so sporočili tudi, da sta Nemov in Milašina nastanjena v bolnišnici v čečenski prestolnici Grozni. Tam naj bi se sicer Milašina udeležila izreka sodbe Zaremi Musajevi, materi treh kritikov čečenskega vodje Ramzana Kadirova.

Nova Gazeta je lani sporočila, da je morala Milašina, po tem ko je prejela grožnje od čečenskih oblasti, začasno zapustiti Rusijo. Elena Milašina sicer že več let poroča o kršenju človekovih pravic v Čečeniji. Leta 2020 so jo v Groznem ravno tako pretepli, ko je bila namenjena na sojenje ustvarjalcu, ki je posnel film kritičen do čečenskega vodje Ramzana Kadirova, je poročala britanska medijska hiša BBC.

13.05 Prigožin: Moji plačanci bodo kmalu uživali v novih zmagah

Vodja skupine Wagner Jevegenij Prigožin, ki je pred več kot tednom dni s svojimi silami vkorakal v Rusijo, a so ga nato izgnali v Belorusijo, se je oglasil na aplikaciji Telegram. V zvočnem posnetku je dejal: "Želim, da razumete, da je bil naš 'marš pravice' namenjen boju proti izdajalcem in mobilizaciji naše družbe," in dodal "da bodo njegovi plačanci kmalu uživali v novih zmagah".

V sporočilu je pojasnil, da je bil poskus vojaškega udara v Rusiji namenjen "boju proti izdajalcem in mobilizaciji naše družbe". "Prepričan sem, da boste v bližnji prihodnosti videli naše naslednje zmage na frontah," je dejal po poročanju Politica. "Vašo podporo potrebujemo bolj kot kadarkoli prej," je dodal in se zahvalil vsem podpornikom v Rusiji. Pojasnil je tudi, da pohod nikakor ni bil poskus prevrata v vrhu države, ampak le protest. 

Po Prigožinovih besedah so želeli preprečiti uničenje zasebne vojaške organizacije. Obenem naj bi s protestom zahtevali, da se pred roko pravice privede vse, ki so "krivi za številne napake, storjene med posebno vojaško operacijo v Ukrajini".

To je njegova druga izjava po vojaškem udaru, ki ga je pred več kot tednom dni izvedel v Rusiji, a ga je po posredovanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka prekinil. Prigožin je takrat dejal, da je svojim možem vrnitev v bazo ukazal, da bi preprečil prelivanje krvi, in da ni poskušal strmoglaviti Vladimirja Putina.

13.02 Rusija: tistim, ki se izogibajo služenju vojaškega roka, grozi odvzem vozniškega dovoljenja

Tistim, ki se izognejo vojaškemu naboru v Rusiji, grozi zamrznitev vozniškega dovoljenja, določa nov zakon. Osebam, ki se ne zglasijo v vojaškem domu v 20 dneh od poziva, se po novem zakonu takoj odvzame vozniško dovoljenje.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve je danes potrdilo zakon, ki ga je predsednik Putin sprva podpisal aprila letos, poroča RIA. V Rusiji so vsi moški državljani, stari od 18 do 27 let, podvrženi služenju vojaškega roka za eno leto aktivne vojaške službe v oboroženih silah.

12.59 Nove smrtne žrtve ruskih napadov v Ukrajini

Na jugu in severovzhodu Ukrajine so ruski napadi terjali nove smrtne žrtve. Po navedbah regijskih oblasti sta v Hersonu v ruskem topniškem napadu umrla dva človeka, mesto Sumi na severovzhodu države pa je bilo v ponedeljek tarča napada z dronom, v katerem so umrli trije ljudje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Poleg treh smrtnih žrtev je bilo v napadu na stanovanjski blok v mestu Sumi poškodovanih 21 ljudi, so sporočile mestne oblasti, ki so današnji dan razglasile za dan žalovanja.

Ruska vojska je glede na navedbe ukrajinske strani v napadih na civilno infrastrukturo v mestu Sumi, Donecku in Zaporožju uporabila iranske drone tipa šahed.

Spopadi v regijah Bahmut in Doneck se medtem nadaljujejo, je danes sporočil ukrajinski generalštab, ki dodaja, da ruska vojska najintenzivneje obstreljuje mesta Liman, Bahmut, Avdijivka in Marinka.

V regijah Herson in Zaporožje pa ruska vojska obstreljuje več kot 30 lokacij, da bi ukrajinskim oboroženim silam onemogočila napredovanje, so še sporočili.

Ukrajina se že 16 mesecev z zahodno pomočjo brani pred rusko invazijo. Nedavno je sprožila tudi protiofenzivo, s katero želi nazaj pridobiti ozemlja, ki so jih zasedle ruske sile.

8.48 Moskvo napadli z droni 

Več brezpilotnih letal je zjutraj napadlo cilje v ruski prestolnici in njeni okolici. Po besedah moskovskega župana Sergeja Sobjanina so vse drone zaznali in razstrelili, nekateri mediji pa poročajo, da naj bi eden zadel administrativno stavbo vojaškega objekta v Kubinki, zahodno od Moskve.

"V tem trenutku je vse napade odbila naša protiletalska obramba, vsa brezpilotna letala so sestreljena. Zaradi varnostnih razlogov smo preusmerili nekatere polete z letališča Vnukovo. Ob 9. uri bodo vse omejitve odpravljene. V napadu po doslej zbranih obvestilih ni bilo žrtev ali poškodovanih, vse nujne službe so na kraju dogodkov," je dejal moskovski župan. 

Po navedbah reševalnih služb, ki jih je navedla ruska tiskovna agencija Ria Novosti, so enega od brezpilotnih letalnikov sestrelili v kraju Kubinka, okoli 40 kilometrov od moskovskega mednarodnega letališča Vnukovo, kjer je bil zaradi tega za kratek čas moten promet.

Obrambno ministrstvo je naknadno sporočilo, da je šlo za pet dronov, štiri naj bi uničili na območju Nove Moskve, petega pa s pomočjo orožja za elektronsko bojevanje prizemljili v območju Odnicovo. 

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je za prelet dronov obtožila Ukrajino. "Poskus kijevskega režima, da napade območje, kjer so objekti civilne infrastrukture, vključno z letališčem, kjer poteka tudi mednarodni letalski promet, je novo teroristično dejanje," je izjavila na Telegramu.

Glede na to, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski "ta teroristična dejanja izvaja z orožjem, ki ga je dobil od Zahoda ali kupil z zahodnimi sredstvi, gre za mednarodni terorizem", je dodala.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani sta bili Moskva in njena regija, ki je od ukrajinske meje oddaljena več kot 500 kilometrov, redko tarči napadov z brezpilotnimi letalniki, čeprav se je število tovrstnih napadov drugod po Rusiji povečalo.

7.48 Rusija je na dve glavni fronti napotila več kot 180 tisoč vojakov

Rusija je na dve glavni vzhodni fronti napotila več kot 180 tisoč vojakov, je povedal Sergij Červati, tiskovni predstavnik vzhodne skupine ukrajinskih oboroženih sil.

"Več kot 180 tisoč ruskih vojakov je razporejenih na območju vzhodne fronte. Fronta Liman–Kupjansk je daljša, zato sovražnik tam koncentrira svoje sile," je dejal Červati in dodal, da je trenutno na poti Liman–Kupjansk "več kot 120 tisoč ruskih vojakov". Rekel je, da so med njimi zračne jurišne in mehanizirane enote, bojne rezervne enote Bars, teritorialne sile in nove jurišne čete Storm Z, ki so jih po njegovih besedah ​​rekrutirali ljudje s kazensko evidenco."

Červati je dejal, da je na bojišču v Bahmutu okoli 50 tisoč ruskih vojakov. Mesti Liman in Kupjansk sta od Bahmuta oddaljeni približno sto kilometrov. 

7.14 Ukrajinci: Rusi pripravljajo jedrsko katastrofo, evakuirajte ljudi

Ukrajinski uradniki in obveščevalci pravijo, da se Rusija pripravlja na razstrelitev jedrske elektrarne, kar bi povzročilo katastrofo. Po uničenju jezu Kahovka se Kijev boji, da namerava Kremelj organizirati eksplozijo v jedrski elektrarni Zaporožje, največji elektrarni v Evropi, ki se nahaja v rusko okupiranem mestu Enerhodar.

Po navedbah ukrajinske obveščevalne službe je bilo ruskim delavcem naročeno, naj tovarno zapustijo do jutri.

"Obstaja resna grožnja. Rusija je tehnično pripravljena povzročiti lokalno eksplozijo v elektrarni, kar bi lahko povzročilo izpust nevarnih snovi v zrak," je španskim novinarjem v Kijevu povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "O vsem tem se pogovarjamo z našimi partnerji, da bi razumeli, zakaj Rusija to počne."

Prejšnji teden, medtem ko je ukrajinska državna služba za izredne razmere izvajala vaje za varnost pred sevanjem v regiji Zaporožja, je ukrajinska vojaška obveščevalna služba poročala, da ruski vojaki in delavci v jedrski elektrarni, ki jo podpira Rusija, postopoma zapuščajo elektrarno. Svetovali so jim, naj odidejo do 5. julija. Osebje, ki je ostalo na postaji, je dobilo navodilo, naj v primeru izrednih razmer okrivi Ukrajino.

7.10 Rusija: V bližini Moskve smo prestregli dve brezpilotni letali

Po poročanju ruskih državnih medijev so v torek zgodaj zjutraj v bližini Moskve sestrelili dve brezpilotni letali.

Državna tiskovna agencija TASS je sporočila, da so en dron prestregli v Novi Moskvi, drugega pa v regiji Kaluga jugozahodno od prestolnice. Državna tiskovna agencija RIA Novosti poroča, da ni bilo poškodovanih ali škode.

7.04 Rusi so napadli regijo Suma, ubitih je bilo pet civilistov 

Ruske sile so obstreljevale devet naselij v regiji Sumi in pri tem ubile pet civilistov, je na Facebooku sporočila vojaška uprava regije Sumi. Zabeleženih je bilo več kot 170 eksplozij. Po navedbah uprave so bile tarča napadov regije Sumi, Miropilja, Bilopilja, Junakivka, Kotin, Krasnopilja, Velika Pisarivka, Seredjna-Buda in Šalihine.

Včeraj sta bila v napadu ruskega brezpilotnika na mesto Sumi ubita dva človeka, 19 pa jih je bilo ranjenih. Poškodovani so tudi upravna stavba, dva stanovanjska objekta, sedem osebnih vozil in šolska infrastruktura.

7.00 Fotografije vojaških taborišč v Belorusiji 

 

V javnost so pricurljale fotografije vojaških taborišč v Belorusiji, kjer bodo verjetno nastanjeni plačanci iz skupine Wagner Jevgenija Prigožina.

Fotografije je objavil neodvisni ruski medij Sirena, posnel pa naj bi jih lokalni prebivalec. Gre za šotore M-30 z lesenimi posteljami in podom, vsak šotor pa sprejme do 60 ljudi in se ga lahko postavi v manj kot 30 minutah.

"Pred nekaj dnevi smo na satelitskih posnetkih taborišča v vasi Ceĺ prešteli približno 298 šotorov. Glede na število šotorov lahko rečemo, da lahko taborišče sprejme približno osem tisoč ljudi," je potrdil Hajun, beloruska vojaška opazovalna skupina.

 
Jedrsko orožje
Novice Ali v Evropo prihaja novo jedrsko orožje?
pšenica
Novice Bo poceni ukrajinska pšenica usodna za slovenske kmete?
Robert Golob
Novice Golob: Dokler bo vojna, Ukrajina ne more v Nato

 

Ne spreglejte