REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zdaj jo vidiš, zdaj je ne vidiš! Macronov »čarovniški« trik na TV razkačil Francoze, protestnikom se pridružili tudi policisti

Zdaj jo vidiš, zdaj je ne vidiš! Macronov »čarovniški« trik na TV razkačil Francoze, protestnikom se pridružili tudi policistiMacronu je hudo spodletel čarovniški trik... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Protesti v Franciji, ki jih je sprožila pokojninska reforma, zaradi katere bodo morali francoski državljani delati dve leti dlje (do dopolnjenega 64. leta starosti, namesto kot doslej, do 62 let), ne pojenjajo.

Francoze je ob tem dodatno razjezil predsednikov nastop na televiziji, ko je napovedal, da bo reforma navkljub protestom izvedena do konca leta. Na družbenih omrežjih so mu očitali, da je med tistim gostovanjem namerno pod mizo snel in skril uro, vredno 80.000 evrov.

Elizejska palača te obtožbe zanika.

Pozornost javnosti je pritegnil Macronov nastop v televizijski oddaji pred dvema dnevoma, med katerim je v nekem trenutku dal roke pod mizo in snel ročno uro.

Ko se je namreč pred tem s podlakti oprl na mizo, se je zaslišal udarec.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je nato skril roke pod mizo, a je nadaljeval govoriti, kot da se ne bi nič zgodilo. Ko je spet dal roke na mizo, je pregrešno draga ura, ki je dobesedno bodla v oči volivce – čudežno izginila. Njegovi sodelavci zdaj poskušajo opravičiti sporno predsednikovo potezo, češ da je to storil iz tehničnih razlogov, ker je ura povzročala hrup.

»Predsednik ure ni snel zato, da bi jo skril, ampak zato, ker je močno trkala ob mizo. Hrup se sliši le nekaj sekund pred začetkom video posnetka, ki se deli na družbenih omrežjih,« piše v izjavi.

Toda Macron je med intervjujem nenadno in diskretno snel uro tako, da je skirl roke pod mizo, kar so na družbenih omrežjih videli kot dodaten dokaz, da je »brez stika s splošnim francoskim prebivalstvom«, ter da je predsednik bogatih, poroča Guardian.

Na družbenih omrežjih so ga obtožili, da se je med govoričenjem o nuji restriktivnih reform nenadoma zavedel, da bo javnost slabo dovzetna za bahanje z uro, drago kot žafran, zato je poskrbel, da je po tihem odstrani. A so ga kamere, navkljub prizadevanju, da akcijo izvede neopazno - razkrile.

Nekateri so ob tem spomnili, da je bil Macron pred nastopom predsedniške funkcije investicijski bankir pri Rothschild & Co.: »Bil je bankir, bankirji pa lahko poskrbijo, da karkoli dragocenega izgine, običajno iz vašega žepa v njihov.

Skrivnostni, pretkani in dobro oblečeni prevaranti in tatovi so to.«

Iz sedeža predsednika Francije pa so davi sporočili, da sploh ni šlo za ceno ure, ter da Macron v resnici ni nosil uro vredno 80.000 evrov, ampak znamke Bel & Roche BR V1- 92 z vgraviranim grbom, katere cena se giblje med 1.660 in 3.300 evri.

Res je, da takšne ure v redni prodaji stanejo od 1660 do 3300 evrov, je Macronovim oprodam pritrdil BBC, a ker naj bi pri predsedniku Francije šlo za personalizirano različico, naj bi ta po nekaterih ugibanjih stala celo do 80.000 evrov.

Številni državljani so prepričani, da naj bi Macron, ki po trditvah njegove pisarne uro nosi že približno leto in pol, to storil, ker je želel volilnemu telesu pokazati, da ni bogataš, odrezan od realnosti. Druga različica dogodka se zdi bolj verjetna: da so svetovalci predsednika, ki so bili v zakulisju spremljali pogovor v tv hiši, Macronu iz zakulisja hipno poslali tehtno sporočilce, da naj za božjo voljo sname bahavo uro!

Posnetek, ki kaže Macronove čarovniške zvijače, je objavljen tudi na omrežju YouTube, ob pripombi, da se udarec ure ob mizo jasno sliši od 10,12 minute naprej (celoten video posnetek objavljamo na koncu članka).

Macrona medtem politični tekmeci obtožujejo, da je »predsednik bogatih«.

Žebelj v Macronovo politično krsto je zabila tudi Clemence Guette, podpredsednica stranke Nepokorna Francija (LFI), ki je delila ugotovitev, da je Macron uro snel ravno takrat, ko je vneto razlagal o tem, da delavci z minimalno plačo v Franciji še nikoli niso imeli takšne kupne moči.

Macron je trenutno pod hudim pritiskom, saj išče izhod ne le iz krize, ampak tudi iz najhujšega uličnega nasilja, tudi - kot kaže tvit zgoraj - policijskega, saj lepo urejen evropski vrt Josepa Borrella v Franciji pretresajo srditi protesti.

Ni dvoma, da so to v zadnjih letih z nasiljem najbolj prepojeni protesti, ki so se razvneli potem, ko je Macron predlagal, da se v parlamentu brez glasovanja sprejme pokojninski zakon, ki zvišuje upokojitveno starost z 62 na 64 let, poroča Reuters.

Francija je zaradi sporne pokojninske reforme na nogah že od konca januarja, včerajšnji dan pa je bil vrhunec množičnosti in jeze demonstrantov: na ulice se je podalo med 1,5 in 2 milijona protestnikov.

Francoske ulice so dobesedno eksplodirale od nasilja.

V četrtek zvečer je prišlo do vrste hudih incidentov z več sto zažganimi avtomobili, izložbami in javnimi površinami v mestih, vključno s Parizom, Bordeauxom in Rennesom, celo britanski kralj Karel III. je moral zaradi pomanjkanja varnosti preložiti načrtovani obisk.

Francoski notranji minister Gérald Darmanin je v petek povedal, da je bilo v incidentih med četrtkovimi protesti proti pokojninski reformi po vsej državi pridržanih 457 ljudi, 441 policistov pa je bilo ranjenih.

Po podatkih policije se je v četrtek protestov po državi udeležilo 1,089 milijona ljudi oziroma 3,5 milijona po podatkih konfederacije sindikatov CGT.

Video posnetki na družbenih omrežjih kažejo, da so se protestnikom ponekod pridružili ne le gasilci, ampak tudi policisti!

V Bordeauxu so v četrtek po celodnevnih protestih in spopadih zažgali še vhod v stavbo mestne hiše, poroča BBC.

V prestolnici je policija proti demonstrantom vrgla solzivec, v Lorientu na zahodu Francije pa so izstrelki, ki so jih metali demonstranti, povzročili manjši požar na dvorišču policijske postaje.

Macron je v sredo napovedal, da bo zakon začel veljati do konca leta, kljub naraščajočemu nezadovoljstvu po vsej državi.

Ko Evropejci slišijo, zakaj Francozi tako vneto in množično protestirajo, v nekaterih državah, (ki imajo višjo pokojninsko dobo, kot na primer Slovenija) običajno pomislijo, kako razvajeni so: po novem se bodo morali namesto z dosedanjimi 62 upokojiti pri 64 letih. Medtem večina Evropejcev mora čakati na upokojitev do dopolnjenega  65. ali celo 67. leta, a Francozi tarnajo nad 64; vendar je to precej napačna poenostavitev.

Francozi so najbolj jezni zato, ker je Macronova oblast premaknila pogoje za polno pokojnino tako, da jim je naložila 45 let delovne dobe.

To v praksi pomeni, da bi se pokojnine glede na dohodek za Francoze v prihodnosti znatno zmanjšale, saj bi bili le redki upravičeni do celotnega zneska. Zato so Francozi odločni, da ubranijo svoje dosežene delavske pravice, saj njihove pokojnine v povprečju znašajo 74 odstotkov povprečnega zaslužka (v Nemčiji le okoli polovico plače, na Hrvaškem pa približno tretjino).

Francoska državna blagajna očitno potrebuje pokojninsko reformo, se strinjajo ekonomisti, saj trenutno namenja kar 14 odstotkov BDP-ja za javne pokojnine.

Hkrati se prebivalstvo stara in danes imajo več kot 17 milijonov upokojencev, zato je dvig upokojitvene starosti za (bogate) odločevalce najbolj logičen način za zapolnitev finančne vrzeli.

Vendar v politiki ni vedno dovolj imeti prav, ampak tudi izbrati ustrezen slog vodenja.

Demokratično vodenje zahteva nenehno izpopolnjevanje in skrbno kovanje državljanskega soglasja k odrekanju, ki ga je Macron precej arogantno ignoriral, zato je njegova priljubljenost zdaj na zgodovinskem dnu.

Da ne govorimo o osebnih žalitvah, s katerimi ga volivci zasipajo v huronski jezi: od zgražanj zaradi nošenja dragih ur do prispodob o njegovi ženi.

Ignoriranje volje ljudstva je francoskega predsednika privedlo do tega, da ga zaradi njegove arogance in odtujenosti vse pogosteje imenujejo Le Roi (Kralj).

To v Franciji vsekakor ni kompliment in spominja na klavrno usodo, ki je doletela Ludvika XVII.

Vlada je nedavno zaman skušala pomiriti duhove z zvišanjem zneska najnižje možne pokojnine: zdaj ta v Franciji znaša 961,08 evra, v prihodnje pa naj bi se gibala okoli 1200 evrov.

Te vsote, ki so prave sanje tako smrtnikom v Sloveniji kot tudi Nemčiji, kaj šele v revnejših članicah EU, zdaj vendarle ne pridejo do ušes zaskrbljenih in jeznih Francozov.

Ob vsem gorju pa se francoska prestolnica zaradi stavke komunalnih služb že dneve utaplja v smeteh...

Da bi ohladili razgrete strasti in omogočili normalno delovanje države, Macronu lastni svetovalci predlagajo, naj vse skupaj zamrzne in odločitev o pokojninski reformi preloži za šest mesecev.

Nihče ne ve, kje je izhod iz trenutne situacije, vse pa je odvisno od človeka, ki je postal ujetnik slabih političnih odločitev: ali mora znižati pokojnine ali podaljšati delovno dobo, toda prav z nobeno od teh dveh odločitev se mu ne piše dobro na naslednjih volitvah.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke