Indeks S & P 500 je v zadnjem tednu minimalno zdrsnil. V naslednjem tednu bo v ospredju podatek o ameriški marčevski inflaciji (indeks CPI), ki bo delno povedala, ali bo ameriška centralna banka na naslednji seji (2. in 3. maja) spet zvišala obresti. Terminske pogodbe trenutno kažejo na polovično verjetnost za nov dvig obrestne mere Fed funds. Foto: EPA
Indeks S & P 500 je v zadnjem tednu minimalno zdrsnil. V naslednjem tednu bo v ospredju podatek o ameriški marčevski inflaciji (indeks CPI), ki bo delno povedala, ali bo ameriška centralna banka na naslednji seji (2. in 3. maja) spet zvišala obresti. Terminske pogodbe trenutno kažejo na polovično verjetnost za nov dvig obrestne mere Fed funds. Foto: EPA

Od ponedeljka do četrtka (v petek na Wall Streetu, tako kot v večjem delu Evrope, zaradi začetka velikonočnih praznikov ni bilo trgovanja) je širši newyorški indeks S & P 500 izgubil 0,1 odstotka in tako končal niz treh zaporednih pozitivnih tednov. Tehnološki Nasdaq je izgubil 1,1 odstotka. V novem tednu bo na trgovanje sprva vplivala petkova objava ministrstva za delo, da je bilo marca v ZDA ustvarjenih neto 236 tisoč delovnih mest, kar je v skladu s pričakovanji. Stopnja brezposelnosti je nepričakovano zdrsnila s 3,6 na 3,5 odstotka, povprečna urna postavka pa se je v letni primerjavi zvišala za 4,2 odstotka, kar je najmanj po juniju 2021. Načeloma so to za borze kar pozitivni podatki. V sredo bo trg budno spremljal objavo marčevske inflacije.

Delnice proizvajalca džinsa Levi Strauss so v četrtek doživele 16-odstoten padec (največ, odkar se je podjetje leta 2019 vrnilo na borzo), potem ko so zaloge v prvem četrtletju močno porasle. Foto: EPA
Delnice proizvajalca džinsa Levi Strauss so v četrtek doživele 16-odstoten padec (največ, odkar se je podjetje leta 2019 vrnilo na borzo), potem ko so zaloge v prvem četrtletju močno porasle. Foto: EPA

Strah pred bančno krizo popustil
Čeprav v zadnjem tednu ni bilo sveže rasti, pa je še vedno precej impresivno, kako dobro so se vodilni delniški indeksi držali v prvih treh mesecih leta. "V prvem četrtletju so bili donosi pozitivni, indeks S & P 500 je od začetka leta do sredine tega tedna pridobil slabih sedem odstotkov, tehnološki indeks Nasdaq 100 dobrih 18 odstotkov, rast je v tem obdobju uspela tudi evropskim indeksom. Kot kaže v zadnjih dneh, strah pred novo bančno krizo, ki je nastal ob propadu ameriških bank SVB in Signature Bank ter ob prisilni združitvi druge največje švicarske banke Credit Suisse z največjo UBS, popušča. A so ti pretresi tudi zmanjšali verjetnost nadaljnjega dvigovanja obrestne mere," nam je povedal Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva pri Novi KBM.

Na majski seji 50-50 za nov dvig obresti
Marčevska bančna kriza naj bi torej delovala precej recesijsko in znižala tudi inflacijo. A pot do končnega inflacijskega cilja bo še dolga. Tudi Fedov uradnik James Bullard opozarja, da bo inflacija še nekaj časa lepljiva ("sticky") in jo bo zelo težko spet umiriti pri želenih dveh odstotkih. Ameriška centralna banka se bo naslednjič sestala 2. in 3. maja, kakšna so trenutna pričakovanja? "Mnenja, ali bo Fed na naslednjem zasedanju še enkrat dvignil obrestno mero za 0,25 odstotne točke, so deljena. V vsakem primeru so Fedovi dvigi obrestne mere večinoma za nami in vlagatelji že gledajo v prihodnost ter na prva nižanja obrestne mere, čeprav Fed poudarja, da letos nižanj še ne bo. V primeru recesije se to lahko hitro spremeni," pravi Daniel Medved.


PREMIKI V ZADNJEM TEDNU
Dow Jones (New York)33.485 točk (+0,6 %)
S & P 500 (New York)4.105 točk (-0,1 %)
Nasdaq (New York)12.088 točk (-1,1 %)
DAX (Frankfurt)15.598 točk (-0,2 %)
Nikkei (Tokio)27.637 točk (-2,0 %)
SBITOP (Ljubljana)1.211 točk (+1,0 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +3,14 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +3,40 %
dolarski indeks102,1 (-0,4 %)
EUR/USD1,091 (+0,6 %)
EUR/CHF0,9876 (-0,5 %)
bitcoin28.100 USD (-1,0 %)
nafta brent84,95 USD (+6,2 %)
zlato2.008 USD (+2,0 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)3,339 %; 3,075 %
Nafta brenz se je v zadnjih dveh tednih podražila za dobrih 13 odstotkov, gorivo (in kurilno olje) bo v Sloveniji v sredo dražje. Foto: Reuters
Nafta brenz se je v zadnjih dveh tednih podražila za dobrih 13 odstotkov, gorivo (in kurilno olje) bo v Sloveniji v sredo dražje. Foto: Reuters

Hipotekarne obrestne mere v ZDA nižje
Da se je verjetnost za recesijo v zadnjih tednih povečala, kažejo tudi obvezniški trgi. Donosnost 10-letne ameriške obveznice, pred meseci že nad 4,10 odstotka, je zdrsnila na 3,40 odstotka, kar se že odraža v številnih obrestnih merah, ki so zelo pomembne za prebivalstvo. V ZDA je tako hipotekarna fiksna obrestna mera za 30-letno posojilo v tednu do 6. aprila zdrsnila četrti teden zapored in zdaj znaša 6,28 odstotka. S tem se je še dodatno odmaknila od novembrskih 7,08 odstotka, še vedno pa je precej višja kot pred točno letom dni (4,72 %). Slovenci, ki se odločajo za nakup nepremičnine, pogodbe podpisujejo s fiksnimi obrestnimi merami (za dolgoročno hipotekarno posojilo) nad štirimi odstotki. Kdor se odloči za spremenljivo obrestno mero, tvega kar precej, saj bo Evropska centralna banka še zviševala temeljno obrestno mero. Šestmesečni evribor je ob ameriških bančnih pretresih sestopil z več kot 14-letnega vrha in za hip zdrsnil pod tri odstotke, a je danes spet pri 3,34 odstotka.

Centralne banke preložile težave v prihodnost
Evropske gospodarske napovedi so sicer manj črnoglede od ameriških, vseeno pa je čutiti ohlajanje v proizvodnem sektorju. Inflacija in višanje obrestnih mer vplivata na padec povpraševanja v pridelovalni dejavnosti. V strukturnem smislu ima gospodarstvo težave, je za Radio Slovenija povedal Aleš Ahčan, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, saj so se ob ultraohlapni denarni politiki ECB-ja številne težave pometle pod preprogo. "Z injekcijami v nezdravo tkivo smo težave preložili v prihodnost in so te le še večje." Ahčan ob tem poudarja, da imamo dvojne škarje ali negativno spiralo. "Imamo inflacijo in izpad povpraševanja pri velikem delu fizičnega in podjetniškega sektorja, na drugi strani pa visoke cene surovin in energentov, hkrati pa tudi visoke obrestne mere. In naročila po nekaterih podatkih že upadajo." Ahčan vidi tudi krizo odgovornosti in pravi, naj tisti, ki so imeli od poceni denarja največ materialnih koristi, tudi nosijo največji del šoka, ki prihaja.

Ruska valuta je bila v zadnjih dneh pod pritiskom, potem ko je bil objavljen podatek, da je imel ruski državni proračun v prvem letošnjem četrtletju za 2,4 bilijona rubljev oziroma za 26,5 milijarde evrov primanjkljaja. V istem obdobju lani je bilo še za 1,13 bilijona rubljev presežka. Foto: EPA
Ruska valuta je bila v zadnjih dneh pod pritiskom, potem ko je bil objavljen podatek, da je imel ruski državni proračun v prvem letošnjem četrtletju za 2,4 bilijona rubljev oziroma za 26,5 milijarde evrov primanjkljaja. V istem obdobju lani je bilo še za 1,13 bilijona rubljev presežka. Foto: EPA

Zakladne menice privlačna alternativa za nedonosne depozite
Na domačem kapitalskem trgu so letos smernice zelo pozitivne, saj je SBITOP v prvem četrtletju pridobil skoraj 14 odstotkov. Začenja se sezona dividend, Krka je napovedala, da bo izplačala 6,60 evra bruto dividende, kar je 17 odstotkov več kot lani, podobno kot se je tudi lanski dobiček zvišal na 363 milijonov evrov. A letos takšna rast dobička ni samoumevna, saj ruski rubelj (Krka veliko prodaje ustvari v Rusiji) izgublja. V četrtek je bilo treba za evro prvič po lanskem 14. aprilu spet plačati več kot 88 rubljev. Domači vlagatelji sicer pozornost te dni spet namenjajo izdaji zakladnih menic Republike Slovenije, ki bo postregla z izdajo 3-, 6- in 18-mesečnih zakladnih menic v prihodnjem tednu. "Pričakovanja glede donosnosti zakladnih menic na letni ravni so med 2,80 in 3,15 odstotka v soodvisnosti od ročnosti. Ponovno pa lahko pričakujemo povečano zanimanje za zakladne menice tudi pri fizičnih osebah," nam je še povedal Daniel Medved.