Nekdanji predsednik DZ Zorčič ob 30-letnici DZ: Slovenska parlamentarna demokracija postaja vse robustnejša
Nekdanji predsednik DZ Igor Zorčič je ob 30-letnici DZ prepričan, da slovenska parlamentarna demokracija postaja vse robustnejša. Ne glede na to, da je Slovenija mlada država, smo po njegovi oceni prehodili dolgo pot, parlament pa je v minulem sklicu dokazal, da lahko v ključnih trenutkih vladi reče stop, meni.
Foto: STA
LJUBLJANA
> Za Slovenijo je po 30 letih parlamentarne demokracije pestra pot, je v dneh pred 30. obletnico ustanovne seje prvega sklica DZ v pogovoru za STA dejal Zorčič. Prepričan je, da je vsak sklic DZ dodal nove moči in novo vrednost delovanja ne samo parlamentu, ampak slovenski parlamentarni demokraciji na splošno.
Da se politična moč seli iz parlamenta na vlado, je po Zorčičevem mnenju trend, ki smo mu priča že kar nekaj sklicev DZ, tudi zato, ker se vlada postavlja v parlamentu in tako obstaja vzajemno razmerje med parlamentarno večino in vlado.
"Ampak vendarle smo pokazali, tudi v prejšnjem sklicu, da lahko v ključnih momentih parlament vladi reče stop," ocenjuje Zorčič. Sam je namreč stolček na čelu DZ zasedel po padcu vlade Marjana Šarca in konstituiranju vlade pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše marca 2020, po njegovem izstopu iz koalicijskih vrst pa je koalicija dvakrat neuspešno predlagala njegovo razrešitev.
Sicer pa Zorčič ocenjuje, da imamo kljub večkrat burnih razpravah v parlamentu v Sloveniji umirjeno demokracijo ter smo lahko zgled marsikateri državi z daljšo tradicijo parlamentarne demokracije.
Tako tudi meni, da je v slovenskem DZ raven razprave v primerjavi z drugimi parlamenti na relativno visokem nivoju. Kot bistveno, kar umanjka vsakemu od sklicev, je po njegovem mnenju občutek poslancev, še posebej tistih, ki zastopajo vladajočo večino, za manjšino. "Čar oziroma bistvo demokracije je tudi v tem, da večina posluša manjšino," je prepričan.
Poslanci prvega sklica DZ, izvoljeni 6. decembra 1992 na drugih demokratičnih volitvah v samostojni Sloveniji in prvih v državni zbor, so se na ustanovni seji sestali 22. decembra 1992. Predsednik DZ je postal Herman Rigelnik.