Foto: EPA
Foto: EPA

Leta naraščajočih napetosti med ZDA in Kitajsko so vznemirila države v jugovzhodni Aziji, kar je Vang priznal tudi v nagovoru članicam združenja Asean, ki zastopa deset držav tega območja. Poudaril je, da je trenutno veliko držav Aseana pod pritiskom, da se postavijo na eno ali drugo stran. "To območje moramo zaščititi pred geopolitičnim preračunavanjem, da ne bi bila uporabljena kot šahovska figura v spopadu velikih sil," je dodal.

Vang se je predtem v soboto na indonezijskem otoku Bali pet ur pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Anthonyjem Blinknom, potem ko sta se prejšnji teden tam udeležila zasedanja zunanjih ministrov držav skupine G 20. Obe strani sta pogovore pozneje predstavili kot poskus izboljšanja vezi, da bi preprečili, da bi dvostranske napetosti ušle izpod nadzora.

Vang je predstavil tudi nadaljnje podrobnosti pogovorov z Blinknom, vključno z ukrepi za umiritev napetosti. "Ameriški strani sem sporočil, da moramo razmisliti o vzpostavitvi pravil za pozitivne interakcije na azijsko-tihooceanskem območju," je dejal Vang, ne da bi podrobneje pojasnil, kakšna naj bi bila ta pravila.

Asean je pozval tudi, naj nasprotuje "lažnemu regionalnemu sodelovanju, ki nekatere države izključuje", pri čemer je mislil na varnostna in trgovinska zavezništva pod vodstvom ZDA, v katera Kitajska ni vključena.

Kitajski in ameriški diplomati naj bi se v prihodnjih tednih pripravljali tudi na virtualne pogovore med kitajskim predsednikom Ši Džinpingom in predsednikom ZDA Joejem Bidnom, saj sta državi v zadnjem času nekoliko okrepili sodelovanje in umirili svojo retoriko. Po dolgem zatišju so se nedavno sestali tudi vodje področij obrambe, financ in nacionalne varnosti obeh držav.

Kiribati izstopili iz Foruma tihooceanskih otokov, ki ga skrbi kitajski vpliv

Strah pred vse večjim vplivom Kitajske zaznamuje tudi tihooceansko območje. O tem začenja danes razpravo Forum tihooceanskih otokov, ki pa se je zaradi napovedi Kiribatov o izstopu iz večstranske organizacije tik pred vrhom znašel v krizi. Država v osrednjem Tihem oceanu s 120.000 prebivalci je namreč sporočila, da je sprejela suvereno odločitev, da takoj izstopi iz 51 let starega Foruma tihooceanskih otokov s sedežem na Fidžiju. Kiribati so skupaj z drugimi mikronezijskimi državami Palau, Federativnimi državami Mikronezije, Marshallovimi otoki in Naurujem lani napovedali, da se bodo junija umaknili iz foruma, saj meni, da izvolitev sedanjega generalnega sekretarja Henryja Puna ni upoštevala nenapisanega dogovora, po katerem naj bi položaj, na katerem rotirajo tri podregije (Mikronezija, Polinezija in Melanezija), prevzel njihov kandidat. A je prejšnji mesec predsednik Fidžija Frank Bainimarama, čigar država letos gosti forum, s ključnimi mikronezijskimi članicami, Kiribati ni bil vključen, dosegel dogovor, da bo Puna s polinezijskega Cookovega otočja ostal na položaju do leta 2024.

Kiribati so leta 2019 prekinili odnose s Tajvanom in jih ponovno vzpostavili s Kitajsko. Foto: Reuters
Kiribati so leta 2019 prekinili odnose s Tajvanom in jih ponovno vzpostavili s Kitajsko. Foto: Reuters

Ta konec tedna je njegov predsednik Taneti Maamau v pismu Puni navedel, da forum ni spoštoval džentelmenskega dogovora o imenovanju mikronezijskega kandidata za vodjo sekretariata, je danes poročala novozelandska javna televizija 1 News. "Za Kiribate je to načelno vprašanje, ki se dotika potrebe po pravičnosti, enakosti in vključenosti," je v pismu zapisal Maamau.

Z odhodom Kiribatov, ki je po prekinitvi odnosov s Tajvanom leta 2019 ponovno vzpostavil diplomatske odnose s Pekingom, je Forum tihooceanskih otokov oslabljen v času, ko so te države zaskrbljene zaradi širitve vpliva Kitajske, zlasti po podpisu varnostnega sporazuma s Salomonovimi otoki. Po podpisu tega pakta, ki je bil napovedan aprila in je bil sklenjen na nepregleden način, si Peking prizadeva skleniti pakt z desetimi tihooceanskimi državami, s katerimi ima zavezništva, vendar za zdaj zaradi sumničavosti različnih vlad ni napredoval.

Forum tihooceanskih otokov združuje Avstralijo, Fidži, Cookovo otočje, Kiribati, Novo Kaledonijo, Francosko Polinezijo, Mikronezijo, Nauru, Novo Zelandijo, Niue, Palau, Papuo Novo Gvinejo, Marshallovo otočje, Samoo, Salomonovo otočje, Tongo, Tuvalu in Vanuatu. Pridruženi člani so tudi Tokelau, Ameriška Samoa, Guam, Severni Marianski otoki, Wallis in Futuna ter Azijska razvojna banka, Komisija za ribištvo v zahodnem in osrednjem Tihem oceanu, Svetovna banka in Združeni narodi.