Predsedniške volitve bodo 23. oktobra, lokalne pa 20. novembra

Volitve v državni svet pa bodo 23. in 24. novembra

Prvi krog volitev predsednika republike bo 23. oktobra, je danes sporočila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. S podpisom odloka je za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, določila 22. avgust. Z istim dnem bo možno tudi vlaganje kandidatur. Lokalne volitve bodo 20. novembra. Drugi krog županskih volitev v občinah, kjer v prvem krogu še ne bodo izvolili župana, pa bo 4. decembra. Volilna opravila bodo začela teči 5. septembra.

Glasovanje v morebitnem drugem krogu volitev se po zakonu opravi najpozneje 21 dni po prvem glasovanju. Ta bo tako najverjetneje 13. novembra, v njem pa se bosta pomerila kandidata, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov.

Kot je v izjavi za medije po podpisu odloka dejala Klakočar Zupančič, si na mestu predsednika republike želi "osebo z visoko moralno integriteto, izjemno dobro moralno podlago in tudi z moralnim kompasom". Želi si osebo, ki bo spoštovala načela pravne države, ustavnost in zakonitost, ter bo jasno izrazila svoje mnenje, kadar bo menila, da so vsa ta načela kršena. Ob tem je opozorila, da predsednik republike ni "samo neka protokolarna funkcija, ampak je tudi moralna avtoriteta".

"Na mestu predsednika republike si želim osebo z visoko moralno integriteto, izjemno dobro moralno podlago in tudi z moralnim kompasom. Želim si osebo, ki bo spoštovala načela pravne države, ustavnost in zakonitost, ter bo jasno izrazila svoje mnenje, kadar bo menila, da so vsa ta načela kršena. Predsednik republike namreč ni samo neka protokolarna funkcija, ampak je tudi moralna avtoriteta."

Urška Klakočar Zupančič,
predsednica DZ

Novoizvoljeni predsednik bo v DZ predvidoma prisegel 23. decembra, dan zatem, ko se izteče mandat aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju. Slednji je svoj drugi mandat nastopil 23. decembra 2017.

V skladu z zakonom morajo biti volitve predsednika republike opravljene najpozneje 15 dni pred iztekom petletne mandatne dobe prejšnjega predsednika republike, volitve pa se razpišejo najprej 135 in najpozneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja sicer ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni.

Kdo vse je že napovedal kandidaturo

Vlaganje kandidatur sicer uradno še ni mogoče, je pa medtem kandidaturo uradno napovedalo že več kandidatov. V tekmo za stolček v predsedniški palači se med drugim podajajo podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, nekdanji zunanji minister Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši in zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar.

Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na to funkcijo. Po ustavni ureditvi predsednik predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Med njegovimi pristojnostmi so razglašanje zakonov, imenovanje in predlaganje nekaterih funkcionarjev ter razpis volitev v državni zbor.

Datum lokalnih volitev določa zakon

Lokalne volitve bodo 20. novembra. Drugi krog županskih volitev v občinah, kjer v prvem krogu še ne bodo izvolili župana, pa bo 4. decembra. Volilna opravila bodo začela teči 5. septembra.

Datum lokalnih volitev sicer določa že zakon. Novela zakona o lokalnih volitvah, sprejeta novembra 2017, je namreč kot stalen datum rednih lokalnih volitev določila tretjo nedeljo v novembru. Pred štirimi leti so tako volitve potekale 18. novembra, v občinah, kjer nobenemu od županskih kandidatov ni uspelo zbrati večine glasov, pa je 2. decembra sledil še drugi krog.

Volitve bodo potekale v vseh 212 občinah. Volivke in volivci pa se bodo na njih izrekali tako o županih, kot članih občinskih svetov, ki imajo glede na velikost občine različno število članov, v skladu z zakonom od sedem do 45.

V občinah, kjer prebivajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, bodo volili tudi predstavnike teh skupnosti v občinski svet.

V občinah z ustanovljenimi ožjimi deli pa bodo hkrati potekale še volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Zakon namreč določa, da se te volitve opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete, razpišejo pa jih župani.

Kandidate oz. kandidatne liste lahko določijo politične stranke v občini, lahko pa jih vložijo tudi volivci.

Volitve v državni svet potekajo posredno, državni svetniki pa so voljeni za dobo petih let

Volitve v državni svet bodo 23. in 24. novembra. Za dan razpisa splošnih volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 1. september. Volitve v DS potekajo posredno, državni svetniki pa so voljeni za dobo petih let.

Sestavo DS, v katerem so zastopani različni družbeni interesi, določa že ustava. Ta DS opredeljuje kot zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov.

Med 40 člani DS so po štirje predstavniki delodajalcev in delojemalcev, štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih interesov.

V skladu z danes podpisanim odlokom bodo splošne volitve državnih svetnikov, predstavnikov lokalnih interesov 23. novembra. Volitve predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev ter negospodarskih dejavnosti pa bodo sledile 24. novembra.

V skladu z zakonom o DS predsednik državnega zbora razpiše volitve najprej 135 dni in najkasneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe državnega sveta. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni. Volitve se opravijo najprej dva meseca in najpozneje 15 dni pred iztekom mandatne dobe. Ta se računa od dneva njegove prve seje, ki je tudi v tekočem mandatu potekala 12. decembra 2017.

Med pristojnostmi DS je, da lahko predlaga državnemu zboru sprejem zakonov.

Med pristojnostmi DS je, da lahko predlaga državnemu zboru sprejem zakonov. Nazadnje je v parlamentarno proceduro posredoval sveženj pokrajinske zakonodaje, saj je DS v aktualnem mandatu pod vodstvom Alojza Kovšce prevzel vlogo koordinatorja v vnovičnem poskusu ustanovitve pokrajin.

Prav tako ima DS pravico, da lahko na ustavno sodišče vloži zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov. Na njegovo zahtevo je denimo ustavno sodišče presojalo volilno zakonodajo in konec leta 2018 ugotovilo neustavnost volilnih okrajev.

Eno njegovih močnejših orožij je tudi veto na zakon, ki ga sprejme državni zbor. V tem primeru mora slednji o zakonu odločati še enkrat, za sprejetje zakona pa se zahteva večina poslanskih glasov. Prav danes se bodo denimo svetniki odločali o morebitni vložitvi veta na vladno novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija in zakon proti škodljivim ukrepom pretekle oblasti, ki so ga pripravili v Inštitutu 8. marec.