Foto: Reuters
Foto: Reuters

Predsedujoči konferenci Alok Sharma je s solznimi očmi razglasil, da se je COP26 končal z dogovorom več kot 200 držav. Dogovor je bil sklenjen kljub posredovanju Kitajske in Indije v zadnjem hipu z željo, da bi dosegli ohlapnejše zaveze glede uporabe fosilnih goriv.

Končno besedilo poziva k odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, države pa naj do konca prihodnjega leta okrepijo svoje cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030, da bi omejile nevarno segrevanje ozračja.

Po nasprotovanju bogatih držav na čelu z ZDA in EU-jem pa v besedilu ni nobene omembe nekakšnega posebnega finančnega instrumenta za škodo, ki so jo podnebne spremembe že povzročile v državah v razvoju. Namesto tega je le obljuba prihodnjega "dialoga" o tej temi.

"Za nekatere sta izguba in škoda lahko začetek pogovora in dialoga. Za nas pa je to vprašanje preživetja," je opozorila maldivijska ministrica za okolje Shauna Aminath.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da dogovor ne izpolnjuje zahtev znanosti za to, da bi omejili globalno segrevanje na še sprejemljivih 1,5 stopinje Celzija. Označil ga je za "kompromis, ki odraža interese, protislovja in stanje politične volje v današnjem svetu". "Gre za pomemben korak, a ni dovolj. Čas je, da preklopimo v način za nujne primere," je zapisal na Twitterju. Znova je pozval h koncu uporabe premoga in subvencioniranja uporabe fosilnih goriv. "Ogljiku je treba določiti ceno," je poudaril.

Hkrati se je zavzel za zaščito ranljivih skupnosti pred posledicami podnebnih sprememb in za finančno pomoč državam v razvoju, za kar bi bilo potrebnih sto milijard ameriških dolarjev. "Teh ciljev na tej konferenci nismo dosegli, a imamo nekaj gradnikov za napredek," je dejal.

Laurence Tubiana, arhitektka pariškega podnebnega sporazuma, pa je dejala, da "konferenca ni zagotovila takojšnje pomoči ljudem, ki zdaj trpijo".

Delegati v Glasgowu so pogajanja začeli z namenom določiti izvajanje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, po katerem naj bi pogodbenice globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje Celzija. Njihov cilj je bil tudi zagotoviti ustrezno financiranje za države, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj ogrožene.

Naporna pogajanja

Sorodna novica Vsaka dodatna stopinja pomeni smrtno obsodbo za vse več ljudi

Pogajalci so po napornem nočnem usklajevanju v soboto pripravili nov osnutek besedila končne izjave, ki je ohranil zavezo o stopnjevanju prizadevanj za postopno odpravo energije iz premoga in opuščanju neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, a brez izrecnega opuščanja njihove uporabe.

Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je pred zaključkom konference opozoril pred neuspehom konference in zbrane delegate pozval, naj ne odnehajo tik pred ciljem. "Za božjo voljo, ne uničite tega trenutka," je dejal komisar, pristojen za zeleni prehod. Konferenco v Glasgowu je primerjal z maratoncem, ki bi odnehal tik pred ciljno črto.

Čeprav bi se moral podnebni vrh končati že v petek, pa so se žgoče razprave o podrobnostih nadaljevale še v soboto, zlasti glede financiranja podnebnih ukrepov.

"Želim si, da vsak od nas pomisli na enega človeka, ki bo leta 2030 še tu," je še pozval Timmermans na konferenci. "Vsak pa naj se vpraša, v kakšnih pogojih bo ta človek živel, če bomo zamudili cilj, da ustavimo globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija," je še dejal komisar in znova opozoril na svarila znanstvenikov, da ob večjem segrevanju sledi katastrofa za planet.

Se bodo pogajanja končala s sprejetjem skupne izjave? Foto: EPA
Se bodo pogajanja končala s sprejetjem skupne izjave? Foto: EPA

Na drugi strani je indijski okoljski minister Bhupender Jadav tovrstne katastrofične scenarije zavračal in opozarjal predvsem na pravico držav v razvoju, da se razvijajo, pri tem pa imajo po njegovih besedah pravico uporabljati tudi fosilna goriva.

Države v razvoju namreč v zgodovini niso prispevale veliko k izpustom toplogrednih plinov, zato je njihova odgovornost glede podnebnih sprememb manjša, je prepričan. Države v razvoju imajo zato "pravico do poštenega deleža globalnega ogljičnega proračuna in imajo pravico do odgovorne rabe fosilnih goriv", je dodal.

V Glasgowu sprejeli dogovor o omejitvi globalnega segrevanja