Sprejeli spremembe volilne zakonodaje

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 19. februar 2021 / 11:06  

Spremenili meje petnajstih volilnih okrajev

Državni zbor je v torek po dobrih dveh letih, odkar je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, potrdil novelo zakona o določitvi volilnih enot, s katero se spreminjajo meje petnajstih volilnih okrajev v državi, med njimi pa ni nobenega na Gorenjskem. Ustavno sodišče je pred več kot dvema letoma opozorilo na prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev, saj je razmerje med najmanjšim in največjim okrajem znašalo 1 proti 3,73, s sprejetjem novele pa razmerje med najmanjšim in največjim okrajem znaša 1 proti 2,7. Takšno rešitev so poleg poslancev SDS-a in DeSUS-a kot »minimalni politični kompromis« podprli tudi poslanci koalicijskih SMC-ja in NSi-ja, ki sta se sicer bolj zavzemala za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo neobveznega prednostnega glasu, česar pa v dveh poskusih nista podprli zahtevani dve tretjini poslancev. Za ukinitev volilnih okrajev so se ves čas zavzemali tudi v opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica, SAB in SNS, ki so zato noveli nasprotovali oziroma so se glasovanja vzdržali. Po njihovem mnenju namreč sprejete spremembe mej nekaterih volilnih okrajev niso odpravile ugotovljene neustavnosti, prav tako pa predlog zakona ni nastal v sodelovanju s stroko, opozicijo in lokalnimi skupnostmi, temveč je narejen po meri SDS. Slišati je bilo tudi opozorila, da bo zakon verjetno znova pristal v ustavni presoji. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je bil zadovoljen, da so po dveh letih stopicanja na mestu in neuspelih poskusov vendarle prišli do rešitve, predlog pa je bil po njegovih besedah pripravljen strokovno in z maksimalno politično podporo. »Tisti, ki o tej rešitvi dvomijo, sam seveda nisem med njimi, bodo lahko predlog ponovno posredovali v presojo ustavnemu sodišču. Tega se zavedam in kot rečeno se tega ne bojim,« je dejal Koritnik, prepričan, da bo ustavno sodišče zakonu pritrdilo, v nasprotnem primeru pa od sodnikov pričakuje natančnejša navodila o tem, kaj pojmujejo kot neustavno.

Tožba državnega odvetništva zavržena

Upravno sodišče je zavrglo tožbo državnega odvetništva proti državi zaradi odločbe ministrstva za notranje zadeve, s katero je to odpravilo prepoved koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića - Thompsona v Mariboru, je ta teden poročal portal Siol. Sodišče se je tako odločilo, ker izpodbijana odločba nima pravnega učinka, vsebinsko pa tožbe ni obravnavalo. Državno odvetništvo je junija lani zaradi odločbe notranjega ministrstva sprožilo upravni spor, ker meni, da bi lahko odobritev koncerta resno ogrozila javno varnost, saj da Thompson pooseblja poveličevanje ustaštva in obstaja veliko tveganje, da bi na koncertu prišlo do sovražnega govora ter slavljenja nasilja in vojnih zločinov. V sodbi je upravno sodišče izpostavilo, da organizator v določenem roku ni sporočil novega datuma koncerta, zato je izpodbijana odločba prenehala pravno učinkovati. Notranji minister Aleš Hojs, ki so ga tudi zaradi odločbe lani interpelirali, je ocenil, da odločitev upravnega sodišča dokazuje, da so zaposleni na ministrstvu ravnali strokovno in zakonito.

V Sloveniji več kot tristo Kurentov, Pustov še več

Za nami je pustni čas, v katerem se v Sloveniji poje tudi ogromno krofov, menda kar polovica letne količine. V državnem statističnem uradu so postregli s podatkom, da je bilo v Sloveniji 1. januarja lani 354 prebivalcev s priimkom Pust, 308 s priimkom Kurent, 36 s priimkom Krof in osem s priimkom Šema. Več kot polovica ali 57 odstotkov ljudi s priimkom Kurent je bila iz osrednjeslovenske statistične regije, iz podravske, kjer je doma maska kurent, pa le deset. Na pustni torek, 16. februarja, pa je na primer 5745 prebivalcev praznovalo svoj rojstni dan.

Slovenci in korona

Zadnja raziskava Valicona je pokazala, da dve tretjini anketirancev razmere glede epidemije covida-19 še vedno doživlja kot 'bolj negativne', pet odstotkov pa kot 'povsem brezupne'. Protikoronske ukrepe kot prestroge ocenjuje 63 odstotkov vprašanih. Dobra desetina anketirancev ocenjuje ukrepe kot premalo stroge, ravno pravšnji pa so za 23 odstotkov anketiranih. Da se situacija glede epidemije izboljšuje, je ocenilo 76 odstotkov vprašanih. Za svojo družino je zaskrbljenih 46 odstotkov anketirancev, za gospodarstvo pa 57 odstotkov; 52 odstotkov se jih namerava cepiti ali se je že, slaba polovica anketirancev pa se verjetno ali zagotovo ne bo cepila. Raziskavo so med 501 anketirancem opravili med 5. in 8. februarjem.