Čeprav tema ni bila na dnevnem redu virtualnega vrha, ki naj bi bil posvečen izključno covidu-19, so voditelji razpravljali tudi o provokacijah Turčije. Ob zaostrovanju odnosov med Ankaro in Parizom je bilo pričakovano, da bo katera od članic vnovič odprla tudi vprašanje odnosov s Turčijo.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v minulih dneh pozval k bojkotu francoskih izdelkov. Poleg tega je večkrat ponovil, da bi francoski predsednik Emmanuel Macron potreboval "pregled duševnega zdravja". Napada ga predvsem zaradi njegove obrambe svobode govora in pravice do objave karikatur islamskega preroka Mohameda, kar je za muslimane sicer bogokletno.
Gre torej zlasti za odziv na Macronove ukrepe v boju proti islamski radikalizaciji po nedavnem umoru učitelja, ker je med poukom pokazal karikature preroka Mohameda. Predsednika pa sta na nasprotnih bregovih še pri vrsti vprašanj, med drugim glede turškega izkoriščanja zemeljskega plina v vzhodnem Sredozemlju, konflikta v Libiji in spopadov v Gorskem Karabahu.
Erdoganovi besedni napadi na Macrona so znova osvetlili razhajanja v EU glede Turčije. Čeprav v Bruslju zavračajo očitke o razglašenosti unije, je očitno, da se Grčija, Ciper in Francija zavzemajo za oster pristop, medtem ko je Nemčija, kjer živi veliko Turkov, previdnejša. Med bolj zadržanimi sta tudi Italija in Španija s svojimi interesi v Sredozemlju.
Voditelji članic unije so se v začetku meseca dogovorili za dvotiren pristop do Ankare: nadgradnja odnosa v primeru sodelovanja ter možnost sankcij v primeru enostranskih dejanj v škodo unije. Turčija od takrat nadaljuje s provokacijami, a v Bruslju torej za zdaj ostajajo pri stališču, da bodo z odločitvami o nadaljnjih korakih počakali do decembra, ko je predvidena vnovična razprava vrha o Turčiji.