Včasih se staršem naredi kar cmok v grlu in postavi veliko vprašanj, ko pomislijo na žepnino – ali je že primeren čas zanjo, ali otroku sploh dati žepnino, kako se obnašati, kako visoko žepnino ima prijateljev otrok, kako ravnati, ko se kaj zatakne, kakšen znesek je primeren za žepnino … O tem pišemo tudi v nadaljevanju.
Za povrhu pa še zagata, ki pred leti še ni bila v ospredju – ali otroku, ki je del tako imenovane »generacije nevidnega denarja«, dati žepnino v obliki fizičnih kovancev in bankovcev ali mu žepnino nakazati digitalno - na njegov bančni račun.
Dejstvo je, da živimo v svetu spletnega nakupovanja, nakupovanja v aplikacijah, računalniških iger, trgovalnih platform, plačevanja računov s pametnim telefonom ... Mimogrede, računalniške igre so najbolj priljubljena stvar, za katero otroci porabijo svojo žepnino, kažejo podatki (finančne) aplikacije za otroke NatWest, Rooster Money. Tudi nekatere banke pri nas že opažajo »sramežljive« premike v smer digitalne žepnine.
Denar, s katerim vadimo
Žepnino bi lahko opisali kot »vadbeni denar« oziroma naložbo v otrokovo znanje. Z žepnino otroke učimo, kako sploh ravnati z denarjem – ne glede na to, ali jo otrok prejema v fizični ali digitalni obliki. Zato je prevladujoče mnenje, naj otrok žepnino prejema, če si to starši ali skrbniki seveda lahko privoščijo.
Otrok se prek žepnine (in staršev) uči finančne pismenosti in sprejema odgovornost, ta mu omogoči razmislek o radodarnosti, izkusi tudi učinek odloženega užitka. »Otroci živijo, odraščajo v okolju, kjer je zelo pomembno, da so potrebe zadovoljene takoj – odgovor takoj, dostava takoj, rešitev takoj, zabava takoj, zaslužek takoj …
Ker je za odraščajoče otroke normalno, da se stvari dogajajo takoj, je pomembno, da so spodbujeni k odloženemu užitku - da se zavedajo, da se je dobro kdaj čemu odpovedati, saj je potem užitek lahko še večji. Zato je pomembno, da starši otroke učijo tudi varčevanja,« meni Vid Pajič, direktor analiz pri Triglavu Skladih, in doda, da s tem, ko starši otroku dajo žepnino, sporočijo, da mu zaupajo, kar je zelo pomembno za otrokovo samozavest, samopodobo.
»Za dodatna varčevanja imamo priložnosti v različnih življenjskih obdobjih. Prva priložnost je v otrokovi mladosti.
Ko se otrok rodi, starši začnejo prejemati otroški dodatek, ko so otroci malce starejši, imajo starši sicer lahko različne pristope, a pogosto jim namenijo žepnino. Potem pa so še priložnosti, kot so rojstnodnevna darila, prazniki, nakazila sorodnikov na bančni račun ali denar za v hranilnik, ne nazadnje tudi študentsko delo, štipendije.
Vsi ti dogodki so lahko za starše in tudi za otroke priložnosti za začetek varčevanja,« je med drugim na finančnem izobraževanju za učitelje poudaril Tine Verbole, vodja poslovanja s prebivalstvom in malimi podjetji v banki Unicredit.
Digitalna žepnina vs. klasična žepnina
V Sloveniji še vedno prevladuje klasična žepnina. Čeprav nekatere banke – NLB, BKS, Unicredit in Delavska hranilnica – že opažajo korake v smeri »digitalne žepnine«, predvsem pri malo starejših otrocih. Tudi pri mBills pravijo, da je bilo v preteklosti vse, kar je digitalno, rezervirano za odrasle, zdaj pa se to spreminja.
Pri digitalni žepnini ostaja zadržek, da bodo otroci brezglavo zapravili žepnino, da ne bodo poznali prave vrednosti denarja, da je na spletu veliko pasti. Prevladuje mnenje, da je vrednost denarja bolj preprosto poznati, če denar fizično otipaš, ga prešteješ, vidiš, koliko plačaš in koliko ti vrnejo.
Na drugi strani starši, ki otrokom nakazujejo žepnino digitalno, kot glavne razloge za to odločitev naštejejo, da je to bolj praktično, bolj varno (več nadzora), bolj pregledno (analitika, obvestila o nakupih) in da jim to omogoča lažje poučevanje otrok o načrtovanju proračuna.
Pravijo tudi, da je fizična žepnina za malce starejše otroke kar zastarela in da je treba otroke čim prej seznaniti z digitalnim denarjem ter praktičnimi finančnimi lekcijami, ki bodo spodbudile njihovo odgovorno vedenje v digitalnem svetu.
Je digitalna žepnina primerna tudi za denimo šestletnika? Marina Jozić iz EOS KSI, upravljanje terjatev, meni, da je priporočljivo, da si starši pred žepnino digitalno vzamejo čas in plačujejo tudi v trgovini s fizičnim denarjem, da otrok spozna koncept denarja in plačila. Starši naj otroka pri približno petih letih tudi spodbudijo, da sam s fizičnim denarjem kupi kakšno stvar v trgovini. »Zavedati se moramo, da se otroci največ naučijo prav z izkušnjami,« pravi Jozićeva.
»Če družina presodi, da je digitalna žepnina prava možnost nakazovanja žepnine, je pomembno, da otroku pojasnimo koncept denarja, proračuna, varčevanja, osnovnih pravil financ, kaj pomeni pretirana poraba, v kaj vodi in kakšne so lahko posledice,« pove. »Ne smemo namreč pozabiti, da gre za otroke, zato je spremljanje poslovanja tudi ena od glavnih nalog staršev,« svetujejo pri BKS. »Če se starš odloči za digitalno žepnino, menim, da je smiselna šele od 10. leta oziroma ko starši vedo, da je otrok sposoben učenja o denarju in razume koncepte vrednot denarja.«
Starši naj se o teh temah pogovarjajo s svojimi otroki tudi, če prejemajo klasično žepnino.
Kako starši nakazujejo digitalno žepnino?
Preverili smo, kako starši svojim otrokom nakazujejo digitalno žepnino.
1. Na klasični bančni račun (debetna kartica)
Starši oziroma skrbniki lahko svojim otrokom odprejo bančne račune takoj, ko »prijočejo na svet« oziroma ko ima otrok osebni dokument. Kaj je dobro vedeti?
- Starši so v proces (denimo spremljanje porabe, vpogled v njegov bančni račun) navadno vključeni do dopolnjenega 18. leta starosti, včasih s privolitvijo staršev do 15. leta.
- Otrok navadno nima dostopa do mobilne, elektronske banke do dopolnjenega 15. leta starosti, prejme pa lahko debetno kartico, če se s tem starš strinja. Pri SKB so nam denimo povedali, da je do 15. leta uporabniku na voljo vpogledna oblika mobilne oziroma spletne banke. »Tako otrok lahko dejansko vidi prilive in odlive z računa, spremlja rast prihrankov na varčevalnem računu in se ne nazadnje tudi seznani s funkcionalnostmi, ki jih bo začel v nadaljevanju samostojno uporabljati,« pojasnijo. Pri banki DBS pa lahko otroci, ko dopolnijo šest let, pridobijo debetno kartico mastercard, predplačniško kartico mastercard, dostop do elektronske in mobilne banke – seveda vse na podlagi individualne obravnave, zakonitega pooblaščenca in morebitnega dodatnega pooblaščenca,« povedo. Denimo pri Delavski hranilnici so nam povedali, da lahko na željo zakonitega zastopnika kartico tudi blokirajo in s tem omejijo dostop. Pri NLB pa so omenili, da ni nujno, da debetna kartica omogoča spletne nakupe. »Ta funkcionalnost ni privzeta za otroke, mlajše od 18. let, ampak jo je treba posebej aktivirati,« razložijo.
- Vodenje bančnih računov za otroke je praviloma brezplačno. Vendar pri banki preverite, kako je z drugimi stroški storitev (denimo dvig gotovine na bankomatih drugih bank).
- Stroška za interna nakazila banke navadno ne zaračunajo.
Tudi pri mBills lahko starši odprejo dodaten račun mBills Mini, vendar morajo za to plačati 1,49 evra na mesec (otrok prejme tudi svojo debetno kartico mastercard mini. »Otrok potrebuje svoj telefon, kamor naloži aplikacijo in začne uporabo. Starše lahko s funkcijo 'Pošlji zahtevek' kadarkoli zaprosi za žepnino, starš lahko v svoji denarnici spremlja otrokovo porabo in mu nastavi limite za plačila s kartico,« naštejejo pri mBills.
2. »Trajnik« in Flik
Ko imajo otroci že odprte bančne račune, se nekateri starši odločijo žepnino tudi avtomatizirati in si pri banki omislijo trajnik (preveriti velja pogoje vašega bančnega paketa).
A še boljša rešitev, ki jo nekateri starši s pridom koristijo, je Flik. »Glede na pogovore s strankami in njihove odzive lahko rečemo, da marsikateri starš že nakazuje denar svojim otrokom prek Flika,« so nam povedali pri NLB. Tudi pri Delavski hranilnici povedo, da opažajo tovrstni trend. »To je v današnjem času globalne digitalizacije in usposobljenosti otrok razumljivo. Opažamo tudi, da je storitev Flik postala najbolj preprosta in brezplačna možnost prenosa denarja med družinskimi člani, prijatelji, sodelavci.«
Nakazilo prek Flika je brezplačno, a pozor, nakazilo je možno, če sta tako plačnik kot prejemnik registrirana v Flik, mlajšim od 15 let pa ni na voljo.
3. Predplačniške kartice
Predplačniške kartice so cenovno dražja izbira. A v tujini se zdi, da finančne aplikacije s predplačniškimi karticami, ki so oblikovane in namenjene prav otrokom (od šest ali osem let in staršem), rastejo kot gobe po dežju – denimo GoHenry, NatWest, Revolut<18 (dostopen Slovencem), Osper in tako naprej.
Staršem te aplikacije omogočajo nadzor nad transakcijami, postavljajo lahko različne omejitve (nekatere omogočajo, da starši denimo blokirajo možnost nakupa v določeni spletni trgovini), privoliti morajo oziroma odpreti račun otroku, prav tako morajo imeti sami pri ponudniku odprt račun, aplikacije imajo poudarek tudi na varčevanju, oblikovane so do otroka prijazno, prejmejo tudi dizajnersko privlačne predplačniške kartice. A pomembno je vedeti, da morajo imeti potem otroci pametni telefon, da se nanj lahko naloži aplikacija, poleg tega nekatere aplikacije dodatno računajo otrokov račun (nekaj evrov mesečno), nekatere računajo tudi polnjenje računa, dvig z bankomata, aktivacijo računa in podobno.
Pri nas sicer predplačniško kartico ponuja nekaj bank: Delavska hranilnica, Gorenjska banka, LON, DBS, Nova KBM, Gorenjska banka in Intesa Sanpaolo. A denimo ta banka na spletni strani omenja, da so tovrstne kartice primerne šele za mlade nad 15 let.
Hranilniki za otroke še kar živijo
Na banke smo se obrnili tudi z vprašanjem, ali še vedno ob odprtju računa otrokom podarjajo fizične hranilnike. Ugotovili smo, da jih podarjajo denimo Delavska hranilnica, Sparkasse, NLB, DBS in BKS, ki ima hranilnike iz recikliranih in razgradljivih materialov. Z Unicredit pa so nam sporočili, da hranilnikov že nekaj časa nimajo, saj se je okolje za najmlajše generacije močno spremenilo.
Najdemo pa pri ponudniku pametne denarnice mBills v sklopu njihovih paketov tudi digitalni hranilnik za otroke. »Otrok si lahko ustvari digitalni hranilnik za poljuben namen, na primer nakup novega kolesa ali druge cilje, ki jih želi doseči.
Napolni ga lahko po več poteh. Denar v lahko prenese z enkratnim nakazilom iz svoje mobilne denarnice, ustvari si lahko samodejno periodično polnjenje ali preprosto določi znesek, ki se mu ob vsakem nakupu samodejno prenese v šparovček. Ko si uporabnik ustvari svoj šparovček, si lahko določi tudi končni datum varčevanja in ciljni znesek,« pojasnijo pri mBills.
Kdaj začeti dajati žepnino?
Splošno pravilo je, da lahko otrok žepnino dobi, ko razume pomen denarja in se lahko nauči, kako odgovorno ravnati z njim. »Dobro je, da zna otrok, ko začne prejemati žepnino, brati, šteti in računati. Opazimo lahko, da se priporočila gibljejo med šestim in desetim letom, a tu ni preprostega odgovora.
»Starš mora sam, na podlagi poznavanja otroka, njegove zrelosti, razumevanja ter družinskih okoliščin določiti, kdaj je primeren čas za žepnino. Ne glede na starost je, ko začnete dajati žepnino, pomembno, da otroka naučite, kako odgovorno ravnati z denarjem, in ga spodbudite k varčevanju in izbiri pametnih nakupov,« meni Pajič in doda, da to nikakor ne pomeni, da se z mlajšimi otroki o denarju ne pogovarjamo, saj nas naši otroci nenehno opazujejo, čeprav se ne zdi. »Lahko imajo kakšen hranilnik, lahko se tako učijo šteti, računati.«
Kako visoka naj bo žepnina?
Težko je posploševati, a pri žepnini gre praviloma za manjši znesek denarja, ki ga mladostniki prejemajo redno, periodično.
Je pametno preveriti, koliko žepnine ima denimo otrokov prijatelj? »To je lahko dobro in hkrati slabo,« je povedal na spletnem dogodku za učitelje Vid Pajič. »Dobro je s tega vidika, da imamo vtis, primerjavo, kaj počno drugi. Po drugi strani pa je za vsakega starša pomembno, da naredi svojo domačo nalogo, svoj izračun in premisli o znesku,« meni.
Določitev višine žepnine je odvisna vsaj od treh dejavnikov:
1. Starost otroka: mlajši otroci potrebujejo morda manj stvari in posledično manj denarja, medtem ko bodo starejši otroci imeli večje finančne potrebe. V raziskavi, ki so jo leta 2021 opravili v Združenem kraljestvu, je prikazana (glej graf) povprečna vrednost žepnine na teden od četrtega do 14. leta starosti mladostnika (podatki so v funtih). Štiriletnik v povprečju prejme žepnino v višini 3,21 funta (oziroma 3,65 evra) na teden ali slabih 15 evrov na mesec. Štirinajstletnik pa 11,64 funta (oziroma 13,24 evra) na teden ali 53 evrov na mesec.
2. Finančne zmožnosti staršev: ko določate višino žepnine, morate upoštevati tudi svoje finančne zmožnosti. Višina zneska vaših družinskih financ ne sme preveč obremeniti. Zato je pomembno, da ga vključite v svoj mesečni proračun.
3. Pričakovanja, kaj naj bi otrok plačal s svojo žepnino: ne pozabite razmisliti o tem, kaj želite, da krije žepnina vašega otroka. Ali naj jo uporablja za nakup stvari, ki jih potrebuje za šolo, hobi, prigrizke, zabavo? »Ko so denimo otroci v najstniški letih, je lahko dogovor, da otroci z žepnino krijejo del svojih oblačil, izdatke za mobilni telefon,« pove Vid Pajič.
Ne glede na vse se z otrokom pred določitvijo višine žepnine pogovorite z otrokom in se z njim dogovorite o ciljih, ki jih želite doseči z žepnino. Morda želite, da otrok začne varčevati ali da se nauči, kako odgovorno ravnati z denarjem, da nameni nekaj denarja tudi za kakšen dobrodelen namen.
Ko določite višino žepnine, pa je pomembno, da se držite svojih dogovorov in da ste dosledni, tudi če se otrok znajde v težavah. Doslednost je zelo pomembna pri učenju otroka o finančni odgovornosti in upravljanju denarja. »Pomembno pa se mi zdi omeniti tudi, da žepnina vendarle ne sme presegati cene otrokove najljubše razvade, mora omogočiti varčevanje. Če si recimo otrok želi uresničiti željo, ki stane 100 evrov na mesec, potem mu ne dati 110 ali 120 evrov žepnine. Naučite ga, da varčuje,« poudari Pajič.
Štirje koraki, če otrok predčasno porabi svojo žepnino
Pomembno je zavedanje, da je učenje o denarju dolg proces, ki zahteva potrpežljivost in doslednost. Žepnina naj ne bo orodje kaznovanja, ampak izobraževanja. Če se otroku zgodi, da predčasno porabi svojo žepnino, je to pravzaprav priložnost za učenje o pomembnosti načrtovanja in ravnanja z denarjem. Kaj lahko storite?
Pogovorite se z otrokom: najprej se z otrokom pogovorite o tem, kako se je zgodilo, da je porabil vso žepnino. Poskusite razumeti, zakaj je porabil ves denar, ali se je morda odločil za nakup, ki mu je bil pomemben.
Pomagajte mu pri načrtovanju: pomagajte otroku pri načrtovanju njegove naslednje žepnine in se prepričajte, da je znesek, ki ga določite, realističen glede na njegove potrebe. Spodbujajte ga, da si zapiše, kaj potrebuje, da se lahko pripravi na prihodnje nakupe.
Naučite ga, da je pomembno varčevati: spodbujajte otroka, da razmišlja o dolgoročnih ciljih, in ne le o takojšnjih nakupih. Pomembno je, da ga naučite, da lahko z varčevanjem in upravljanjem denarja bolje doseže svoje cilje.
Pomagajte mu pri reševanju težave: če se otrok znajde v težavah, mu poskusite pomagati pri reševanju, vendar ne poravnajte njegovih dolgov. Namesto tega mu lahko ponudite možnost, da vam vrne dolg z opravljanjem dodatnih nalog.
Ali naj otrok o žepnini odloča avtonomno? »Dobro je, da imamo z otrokom načelen dogovor o uporabi – denimo, da z žepnino pokrije stroške telefona. A predlagam, da naj glede preostanka denarja vendarle odloča avtonomno. Če otroku damo žepnino, potem pa mi odločamo o njegovi porabi, je popolnoma vseeno, če tudi mi vse sami plačamo. Otrok se mora naučiti, kaj je prioriteta – ali želi varčevati eno leto za nov telefon ali mu več pomeni, da gre vsak teden enkrat s prijatelji v kino,« je povedal Vid Pajič.
Gospodinjska dela naj se ne vpletajo v žepnino
Poznavalci velikokrat opozarjajo na to pravilo, ker je pomembno, da so gospodinjska dela sama po sebi ustrezno razporejena med družinske člane, ne pa da so del dogovora, pogojevanja o višini žepnine. »Tukaj imamo v mislih predvsem gospodinjska dela, ki so redna.
Torej – pospravljanje posode, pospravljanje sobe, odnašanje smeti in podobno. To je prispevek vsakega družinskega člana, ko mora vsak prispevati svoj čas in energijo za skupnost. Lahko pa nagradimo otroka z dodatno žepnino pri dodatnih opravilih, ki bi jih sicer plačali zunanjim izvajalcem – denimo pranje avtomobila.
Ali pa za gospodinjska dela, ki so izredna,« meni Pajič. Graf raziskave iz leta 2021 kaže, da starši v Združenem kraljestvu v povprečju najbolj finančno nagradijo (podatki v grafu so v funtih) svoje otroke, če operejo avto, pokosijo travo, pograbijo listje, pomijejo okna ali če pomagajo pri vrtnarjenju.
