Omenjenima Italijanoma grozi visoka globa ali do treh let zaporne kazni, saj je uporaba nacističnih simbolov in Hitlerjevega pozdrava v Nemčiji prepovedana od konca druge svetovne vojne. Podobno velja tudi v Avstriji v Švici, ne pa tudi v Italiji, ki je v primerih fašističnega pozdrava zelo popustljiva.
Čeprav se vodilna politika in civilna družba v Sloveniji kiti s svojim domnevnim antifašizmom, pa je pri nas uporaba fašističnih oziroma nacističnih simbolov zgolj prekršek. Zaradi nacistične zastave, ki je avgusta letos visela v Mariboru, so policisti napisali zgolj poročilo državnemu tožilstvu, saj »na podlagi zbranih obvestil in dokazov policisti niso ugotovili elementov kaznivega dejanja.« Tako so obvestili naznanitelja kaznivega dejanja Marka Bidovca, sicer predsednika fondacije Bazoviški junaki.
Zaradi nacistične zastave, ki je avgusta letos visela v Mariboru, so policisti napisali zgolj poročilo državnemu tožilstvu, saj »na podlagi zbranih obvestil in dokazov policisti niso ugotovili elementov kaznivega dejanja.«
Okrožna državna tožilka iz ODT Maribora Tadeja Majcen pa mu je odgovorila, da so bili z opisanim dejanjem izpolnjeni znaki prekrška po zakonu o javnem redu in miru: »Iz prilog poročila izhaja, da je dejansko 7. 8. 2023 na zapuščenem objektu v 3. nadstropju bil izobešen kos ponjave, na katerem je bil z rdečem pobarvan del z rdečo svastiko na osrednjem delu. Pod svastiko so bile napisane številke, policisti pa so ugotovili, da je bila zastava domače izdelave in pobarvana s sprejem. Zastava je bila zasežena. Storilec, ki naj bi izdelal opisano zastavo oziroma jo izobesil, z zbiranjem obvestil ni bil izsleden. Je pa policija nadaljevala z zbiranjem obvestil za prekršek po 20/I v zvezi z 7/I ZJPM-1.«
Podobno so slovenski organi pregona ugotovili tudi v primeru Julijana Recka iz Šentjurja pri Celju, ki je 24. junija 2020 pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani dvignil desnico. »Policisti PP Ljubljana Center na podlagi zbranih obvestil niso ugotovili razlogov za sum, da bilo storjeno kaznivo dejanje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, saj dejanje ni bilo storjeno na način, ki bi lahko ogrozil ali motil javni red in mir bodisi z zmerjanjem ali žalitvijo,« so Bidovcu odpisali iz policije ter dodali, da se zadeva obravnava kot prekršek vzbujanja nestrpnosti v zvezi z nedostojnim vedenjem.
Tako je bilo tudi leta 2014, ko je javnost razburilo terensko vozilo koprske registracije, ki je imelo na zadnji strani vozilo pruski (nacistični) križec, na rezervnem kolesu (na prtljažniku) pa nacistični orel s kljukastim križem in napis »Arbeit mach frei« (Delo osvobaja; ta napis je visel v nacističnih koncentracijskih taboriščih).
Takrat je predstavnica PU Koper Anita Leskovec za Primorski Dnevnik povedala, da mora policist oceniti vznemirjenje in kršitelju dokazati krivdo, in sicer z naklepom: »Dokazovati nekomu naklep terja seveda večje dokazne standarde. Izpoved enega ali dveh posameznikov, ki ju recimo moti neko znamenje (kot je svastika), ponavadi ne zadostuje, da izrek globe vzdrži. Običajno se v sodnih postopkih ta naklep izjalovi in obsodbe ni.«