Ponedeljek, 3. 1. 2022, 9.07
2 leti, 2 meseca
Znani slovenski psiholog razkril eno svojih najbolj tragičnih zgodb iz študentskih časov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,00
5
"Kar pa zadeva trpljenje, se mi zdi, da smo v tem prostoru prevečkrat usmerjeni k temu, česar nimamo, to potem pri ljudeh vzbuja zavist, slabo voljo, tudi to tradicionalno slovensko 'jamranje', ne pa k tistemu, kar imamo. Pravzaprav imamo toliko stvari, za katere smo lahko hvaležni, pa se včasih osredotočamo ravno na vse preostalo," je v oddaji Osebno z Valentino Plaskan na Planet TV povedal psiholog Kristijan Musek Lešnik.
"Tudi za psihologe velja tisto o kovačevi kobili, tudi sam sem si zastavil kaj, česar nisem potem uresničil. Pri idejah, zaobljubah in pogledih naprej se mi zdi to zelo pomembno. Velikokrat ljudje razmišljamo, kaj bi, gre za hrepenenja, želje. Veliko bližje cilju smo, ko razmišljamo, kaj bomo, to že pomeni neko aktivnost, akcijo in voljo. Česa se bom lotil, kdaj se bom lotil, kako," je o "novoletnih" zaobljubah in o tem, ali se mu te zdijo škodljive, povedal psiholog Kristijan Musek Lešnik.
O šolanju in epidemiji
"Mislim, da bi katerakoli vlada počela podobne stvari, mogoče bi bile šole zaprte manj časa, dalj časa," je odgovoril na vprašanje, ali bi bilo drugače, če ne bi šlo za aktualno vlado in bi epidemijo vodila levosredinska vlada.
"Da, kot recimo kakšna druga sosednja država. Treba je povedati. V strokovnem svetu smo takoj lani, ko se je jeseni začelo zapirati šole, pozvali vlado, naj bo zaprtje šol čim krajše in da je treba sistematično pomagati tistim otrokom, ki bodo v tem obdobju ostali najbolj zadaj. Vedelo se je, da vsako tako zaprtje šol pomeni, da se tiste razlike, ki so že tako ali tako med otroki, v takem času samo še povečujejo in da je ključno pomagati takim otrokom, da se spet približajo," je dejal o stanju v slovenskih šolah med epidemijo in o tem, da so bili v Sloveniji šolarji zaprti dvakrat in pol več kot Avstrijci.
"Mislim, da smo strašno uspešni, če znamo prepoznati črne stvari. Zelo pomembna se mi zdi mednarodna organizacija Save the children, ki že leta vsako leto razvršča države glede na kakovost življenja za otroke. Tisto, kar čisto premalo poudarjamo, je, da je Slovenija že vrsto let, približno pet, šest let, vedno med prvimi tremi državami, ko gre za kakovost življenja otrok. To pomeni, da naši otroci res razmeroma kakovostno živijo, imajo dobre pogoje za izobraževanje, zdravje. Ampak seveda morajo država in socialni sistemi poskrbeti za tisti manjši del otrok, ki živijo v revščini, težjih pogojih, tam pa mora država opraviti krepko več dela, kot ga je opravljala v zadnjih letih," je Musek Lešnik povedal o tem, ali naj bi šlo v delu javnosti za potenciranje črnih scenarijev in ali smo pri tem res neslavni poraženci.
O vlogi tradicionalnega očeta, o razumevanju tradicije
"Mislim, da gre to dobro skupaj, vse je mogoče združevati. Na tradicije gledam kot na nekaj, kar se je oblikovalo skozi evolucijo, našo kulturo, tradicije so ostanki nečesa žlahtnega, nekaj, kar prinašamo s sabo, del naše identitete. Zdi se mi zelo pomembno, da to pripoznamo in znamo to ceniti. Po drugi strani pa to ne pomeni, da ostajamo vkopani v določene vzorce. Sem izjemno radoveden človek, ko vidim nekaj novega, me to zanima. Zdi se mi, da je tako kombiniranje tradicionalnega in nečesa novega moja pot," je Musek Lešnik povedal o tradiciji.
"Mislim, da nas ravno to plemeniti. In ravno to nam daje odskočno desko za naprej, vedeti, od kod smo prišli, in od tod iti naprej. Mislim, da to samo žlahtni. Absolutno pa se nimam za okostenelega konservativca," Musek o tem, da marsikdo, ki se ima za naprednega, dvigne obrvi, reče, da je tradicija, "to je pa tisto, česar se moramo bati".
"Sam nisem nikoli hotel tekmovati s svojim očetom, vedno sem poskušal voditi svojo smer in početi stvari na nekih drugih področjih psihologije. Ampak da, težko je biti v tem prostoru, sploh ko te gledajo kot sina očeta, ne pa kot človeka s svojo potjo," je povedal o primerjavah s svojim očetom.
Razkril eno svojih najbolj tragičnih zgodb iz študentskih časov
"Ena od najbolj tragičnih zgodb s fakultete je bila v tem kontekstu. Verjetno človek ni najsrečnejši, ko pade na izpitu. Še manj srečen pa je, če po vsej filozofski fakulteti predavatelj po stopnicah teče in vpije: Muskovega sina sem vrgel," je povedal o občutku, s katerim se je moral spopadati, ker je bil sin znanega psihologa. "Absolutno pa je to pomenilo, da se je že med študijem od mene pričakovalo več. Ampak jaz sem to jemal kot izziv. Ne nazadnje človek sam stremi k temu, da je čim boljši pri stvareh, ki jih počne, če jih rad počne."
O sodelovanju in dopolnjevanju z ženo
"Veliko sodelujeva pri kakšnih strokovnih priročnikih. Ima doktorat iz razvojne psihologije, specializacijo iz klinične psihologije. Dodana vrednost je ta, da se dostikrat dopolnjujeta. Najine debate niso monotone, ko sprehajava pse. Ona govori o svojem delu, jaz o svojem. Tako si dava dodatne vpoglede. Ne dolgočasiva se," je Musek Lešnik povedal o tem, kako delujeta z ženo ter izmenjujeta vpoglede v vedo, ki ju povezuje.
"Mene fascinira, ko gledam svojo ženo, ker počne v psihologiji stvari, ki jih jaz zagotovo ne bi mogel, na teh področjih je vrhunska. Delati s hudo bolnimi otroki, delati v paliativnem timu na pediatrični kliniki stvari, ki jih jaz ne bi zmogel. Občudujem, s kakšnim pretanjenim občutkom za človeka to počne. Mislim pa, da tudi ona ceni početje na mojem področju. Tako da se dobro dopolnjujeva," je dejal o tem, da se marsikdo ustraši, ko drugi partner ve več kot on sam.
O pozitivni psihologiji
"Mislim, da ta naš del pomeni veliko dela za psihologe, zakaj je trpljenje nekaj, kar mora biti del našega življenja v tem prostoru. Mislim pa, da pozitivne psihologije kdaj tudi del moje lastne stroke ne razume dovolj dobro. Ne gre za to, da bi si prizadevali, da bi ves čas hodili nasmejani po svetu, ker ljudje, ki so ves čas nasmejani, prej ali slej pristanejo pri tistih mojih kolegih, ki se ukvarjajo s klinično psihologijo. Življenje ni vedno zabavno, včasih je tudi zelo tragično in tudi zelo boleče. Ko govorimo o pozitivni psihologiji, se ukvarjamo s tistimi platmi človekovega življenja, ki nas krepijo, ki pripomorejo k temu, da smo lahko srečnejši, bolj zadovoljni, bolj optimistični, bolj hvaležni, bolj usmerjeni v prihodnost," je Musek Lešnik povedal o tem, ali smo Slovenci res kot liki v Cankarjevih romanih, ki verjamemo, da je vse slabo, dobro je pa utvara.
O svojih hobijih in zanimanjih
"Absolutno ne. Ravno to, da počnem toliko različnih stvari, da me zanima toliko različnih stvari, da sem toliko radoveden, mi pomaga biti tako radoveden tudi na strokovnem področju. Raziskovati naprej, se poglabljati v človeka, v to, kaj smo, in pravzaprav vedno znova ugotavljati, kako malo v resnici vemo o tem, kdo in kaj smo," je o ukvarjanju z zeliščnim vrtom, varjenju piva, petju ter vsem preostalem in o tem, ali bi bil to, kar je strokovno, če ne bi počel vsega tega, povedal Musek Lešnik.
O tem, zakaj je ostal v Sloveniji, čeprav precej izstopa iz povprečja
"Razloga sta dva. Prvič, da mi je izjemno všeč ta prostor, grozno imam rad ta del sveta, ki mu rečemo Slovenija, bil sem marsikje po svetu, a bi težko rekel, da bi kje lahko tako sproščeno in tako dobro živel, kot živimo tukaj. Kljub vsemu našemu tarnanju je kakovost življenja tukaj res visoka. Drugi razlog pa je velika lenoba. Prilagajati se nečemu popolnoma novemu je nekaj, kar bi si mogoče privoščil pred 20, 30 leti, zdaj pa tega ne bi počel. Pa še en razlog je, ljudje, ki jih imam srčno rad, večinoma živijo tukaj. Ne mislim samo svoje družine, ampak tudi prijatelje, znance in cel kup aktivnosti, ki jih imam tukaj," je še povedal.
5