Slavnostni govornik na današnji slovesnosti, minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Foto: Simon Avsec
Slavnostni govornik na današnji slovesnosti, minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Foto: Simon Avsec

Hojs je pri tem poudaril vlogo policije pri osamosvajanju države pred 30 leti.

Muzej slovenske policije in Park vojaške zgodovine sta skupaj poskrbela za tri nove postavitve, in sicer danes odprto gostujočo razstavo z naslovom Od Godbe ljudske milice do Policijskega orkestra, novi vitrini v okviru stalne razstave Pot v samostojnost ter fotografsko razstavo fotoreporterja Marjana Garbajsa, ki so jo postavili v Ljubljani na ministrstvu za notranje zadeve.

Sorodna novica Muzeji kot aktivni člen sprememb ponujajo tudi premislek o odnosu do skupnosti

Kot je spomnil Hojs kot današnji slavnostni govornik, je v času osamosvajanja tedanja milica odigrala izjemno pomembno vlogo, ki smo jo v preteklosti morda premalo poudarjali. Milica je bila namreč tista oborožena sila, ki je premogla profesionalne in usposobljene zaposlene in ki je "prevzela dobršen in velik del zavarovanja naše osamosvojitve".

Hojs se je dotaknil tudi dolgotrajnega zaprtja muzejskih ustanov zaradi epidemije, ki je po njegovem mnenju utrdila resnico, da muzejev ni mogoče popolnoma spraviti v virtualno obliko: "Muzeji bodo ostali. Ljudje bomo v muzeje radi hodili, radi si bomo stvari ogledovali v živo in še tako močna ali moderna tehnologija naših obiskov v muzejih v živo ne bo uspela nadomestiti."

Policijski muzej bi po Hojsovem mnenju moral stati v središču prestolnice
Obenem je omenil načrte s postavitvijo ustreznih prostorov in muzejske zbirke policijskega muzeja, ki bi po Hojsovem mnenju moral stati v središču prestolnice. "Kotnikova sredi Ljubljane se nakazuje kot naravnost idealen prostor," je dodal.

Direktor parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič je poudaril, da so muzeji varuhi nacionalnega spomina. "Njihova vloga in pomen, tudi v informacijski dobi, ko zlahka dostopamo do vseh mogočih informacij, ni nič manjša, ampak se celo krepi," je ocenil.

Kot je navedel, so na podlagi lanskega sporazuma z notranjim ministrstvom znotraj svoje nosilne razstave Pot v samostojnost prikazali tudi vlogo policije. Po današnjem odprtju dveh muzejskih vitrin se bodo že v prihodnjem mesecu pridružili tudi novi muzejski prikazi osamosvojitvenega dogajanja.

Direktor PVZ-ja mag. Janko Boštjančič, minister Aleš Hojs in vodja Muzeja slovenske policije Darinka Kolar Osvald, župan Občine Pivka Robert Smrdelj in Generalni direktor policije dr. Anton Olaj. Foto: Simon Avsec
Direktor PVZ-ja mag. Janko Boštjančič, minister Aleš Hojs in vodja Muzeja slovenske policije Darinka Kolar Osvald, župan Občine Pivka Robert Smrdelj in Generalni direktor policije dr. Anton Olaj. Foto: Simon Avsec

Zbrane je pozdravil tudi pivški župan Robert Smrdelj in poudaril, da je slovenska policija "pred 30 leti definitivno odigrala eno od zelo pomembnih vlog v procesu osamosvajanja oz. rojstva slovenske države".

Vodja Muzeja slovenske policije Darinka Kolar Osvald je spomnila, da so vse tri razstave plod dobrega sodelovanja s Parkom vojaške zgodovine, vsaka med njimi pa na svojstven način poudarja vlogo policije, ki vsekakor ni bila majhna. Njeni pripadniki so namreč "pokazali, da so pripravljeni in zmožni braniti slovensko ozemlje in slovenske državljane".

Sporazum o organizacijskem, strokovnem, promocijskem in tržnem sodelovanju
V Pivki so Muzej novejše zgodovine Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Tehniški muzej Slovenije in Park vojaške zgodovine sicer v ponedeljek podpisali sporazum o organizacijskem, strokovnem, promocijskem in tržnem sodelovanju. Narodni muzej Slovenije je ob tem postavil na ogled zbirko olimpionika, sabljača Rudolfa Cvetka, ki je bil rojen v bližnjih Senožečah.

Podpisani sporazum presega dogovor o sodelovanju različnih institucij na isti lokaciji in po besedah direktorjev muzejev pomeni zavezo k poglobljenemu sodelovanju med štirimi muzeji. Ti želijo tako omogočiti čim večjo dostopnost do dediščine in s skupno promocijo ter povezovanjem trženjskih dejavnosti čim lažje in hitrejše okrevanje po koncu epidemije. Depojski objekt v Pivki je v zadnjih letih namreč postal kraj srečevanja različnih muzejskih strokovnjakov, kraj izmenjave izkušenj in dobrih praks.

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je prepričan, da je vsak tak dogodek, ko dobiš "unikatno urejen prostor v takem kulturnem okolju praznik". "Drugo pa je volja institucij, ki se tukaj združujemo, po boljšem sodelovanju, ki bo pripeljalo do neke programske in tudi siceršnje sinergije. Medsebojna solidarnost se kaže tudi pri izmenjavi uslug, opreme, v pomoči s prostori in tako naprej," je povedal Dežman. Nadeja se, da bo poglobljeno sodelovanje pripeljalo tudi do kakšnega večjega skupnega programskega projekta.