Ukrajini po navedbah Borrella primanjkuje predvsem streliva kalibra 155 milimetrov. Foto: EPA
Ukrajini po navedbah Borrella primanjkuje predvsem streliva kalibra 155 milimetrov. Foto: EPA

"Za ukrajinsko vojsko je trenutno ključno, da ima neprekinjen dotok streliva kalibra 155 milimetrov," je dejal Borrell pred začetkom srečanja. Rusko topništvo po njegovih besedah na dan izstreli približno 50.000 izstrelkov, Ukrajina pa mora imeti enake zmogljivosti.

"Jasno je, da bo v naslednjih tednih najboljši mogoč način za zagotavljanje streliva Ukrajini, da delimo že obstoječe zaloge streliva evropskih vojsk. Ni nam treba čakati, da bo proizvedeno. Uporabiti moramo, kar je že v skladiščih ali pa bo proizvedeno v prihodnjih dneh," pa je povedal po zasedanju zunanjih ministrov članic EU-ja.

Borrell je hkrati pozval tudi h krepitvi zmogljivosti evropske vojaške industrije, da bi izdelali več in hitro. Okrepiti pa je treba tudi prizadevanja za rešitev ukrajinskih nujnih potreb po strelivu, predvsem prek morebitnih skupnih nabav na evropski ravni.

Borrell je napovedal, da bo konkretne predloge na tem področju predstavil obrambnim ministrom EU-ja na neuradnem zasedanju 7. in 8. marca v Stockholmu.

Estonija, na fotografiji minister Reinsalu, je glavni pobudnik skupnega nakupa streliva. Foto: EPA
Estonija, na fotografiji minister Reinsalu, je glavni pobudnik skupnega nakupa streliva. Foto: EPA

Estonski predlog skupne nabave: Milijon izstrelkov za štiri milijarde evrov

Estonski zunanji minister Urmas Reinsalu je pojasnil, da EU za proizvodnjo toliko izstrelkov, kot jih Rusija porabi v enem dnevu, potrebuje en mesec. Za zadovoljitev potreb Ukrajine bi EU ob trenutnih proizvodnih zmogljivostih vojaške industrije potreboval šest let, "kar je popolnoma nesprejemljivo".

Estonija zato predlaga, da bi članice EU-ja skupaj naročale strelivo, ki bi ga sistematično dobavljale Ukrajini. "Cilj mora biti milijon 155-milimetrskih izstrelkov, stroški pa bodo znašali okoli štiri milijarde evrov," je v Bruslju dejal Reinsalu.

Tudi Slovenija podpira skupne nabave

Slovenija kot ena izmed 22 držav podpira skupne nabave streliva v okviru EU-ja, je po zasedanju zunanjih ministrov dejala ministrica Tanja Fajon.

Ministrica je sicer danes kolegom iz drugih članic predstavila pobudo za podpis mednarodne pogodbe o sodelovanju na področju kazenskega prava, ki bo omogočala sodelovanje pri pregonu in preiskavah zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov, drugih mednarodnih kaznivih dejanj in tudi genocida. Na podlagi pogodbe bi lahko članice EU-ja in tretje države sodelovale tudi pri pregonu vojnih zločinov v Ukrajini, je pojasnila Fajon.

Kot je povedala po zasedanju, je pobuda Slovenije, Nizozemske in Belgije prejela "lepo podporo". Pobudi se je doslej pridružilo 77 držav. Ministrske kolege je povabila, naj se skupaj s svojimi ekipami strokovnjakov za področje kazenskega prava udeležijo mednarodne konference o tej pobudi, ki jo bo konec maja gostila Slovenija.

Kuleba se je zahvalil za pobudo

V torek bo Borrell o tem govoril tudi z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom in ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo.

Kuleba, ki se je nameraval udeležiti srečanja, a ga je v Kijevu zadržal obisk ameriškega predsednika Joeja Bidna, se je na Twitterju zahvalil Estoniji za pobudo glede skupnih nabav topniških izstrelkov in pozval k njeni uresničitvi.

155 mm je topniški kaliber Natovega standarda, ki se uporablja v poljskih topovih in havbicah. Na fotografiji španska vojska na vajah s havbicami Santa Barbara leta 2019. Foto: EPA
155 mm je topniški kaliber Natovega standarda, ki se uporablja v poljskih topovih in havbicah. Na fotografiji španska vojska na vajah s havbicami Santa Barbara leta 2019. Foto: EPA

Rheinmetall: Strelivo za zračno obrambo na voljo do julija

Glavni nemški proizvajalec orožja Rheinmetall AG je medtem sporočil, da bo 20 bojno sposobnih oklepnikov marder za pošiljanje v Ukrajino pripravljenih do konca marca. Strelivo za sistem zračne obrambe Gepard pa bo Nemčija pripravila do julija, je sporočil direktor Armin Papperger. Na skupni konferenci je nemški obrambni minister Oscar Pistorius izrazil željo, da Nemčijo hitro razširi proizvodne sposobnosti.

Deseti sveženj sankcij proti Rusiji še pred petkom?

Zunanji ministri so danes obravnavali tudi deseti sveženj sankcij proti Rusiji, ki ga je Borrell skupaj z Evropsko komisijo predlagal pretekli teden. Po zasedanju je izrazil prepričanje, da bo novi sveženj potrjen pred petkom, ko bo minilo eno leto od začetka ruske agresije na Ukrajino. "Ovire, ki ostajajo, bodo premagane. K temu so se zavezali vsi ministri. V dvorani je bila široka podpora," je poudaril ob tem.

Zunanji ministri so sicer na delovnem kosilu gostili tudi moldavskega kolega Nicuja Popescuja, ki jim je predstavil razmere v državi, kjer se je pretekli teden zamenjala vlada. "Moldavijo bomo še naprej podpirali na njeni evropski poti. Krepitev moldavske odpornosti in varnosti je najboljši način za njen napredek na tej poti," je poudaril Borrell. Dodal je, da Moldavija, tako kot Ukrajina, pripada evropski družini.

Sorodna novica EU v povečanje proizvodnje streliva za Ukrajino, vendar je pomanjkanje "treba rešiti hitro"

Vang je Borrellu zagotovil, da Kitajska ne bo dobavljala orožja Rusiji

Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Borrell se je medtem ob prihodu na zasedanje odzval tudi na navedbe ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna, da naj bi Kitajska razmišljala o dobavah orožja in streliva Moskvi, kar so v Pekingu že zanikali.

Borrell je dejal, da je govoril tako z Blinknom, kot tudi s kitajskim visokim diplomatom Vang Jijem. Tega je pozval, naj ne začne dobavljati orožja Rusiji. "Dobava bi za nas pomenila skrajno mejo v naših odnosih," je poudaril. Vang mu je sicer zagotovil, da Peking ne namerava dobavljati orožja Rusiji, a bo EU ostal pozoren, je še povedal prvi diplomat Unije.

Tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je pozvala Kitajsko, naj ne dobavlja orožja Rusiji, in hkrati zagotovila nadaljnjo podporo Ukrajini.

Načelno soglasje o desetem svežnju sankcij proti Rusiji