Foto: EPA
Foto: EPA

V EU-ju je plina za to zimo dovolj, do naslednje pa da bi lahko prešli na dobavo prek Italije in Hrvaške. "V EU-ju mir nima in ne sme imeti cene. Človeško življenje nima cene. Zato se Slovenija, tudi NSi, kljub izjemni izpostavljenosti do ruskih energentov zavzema za to, da se nemudoma uveljavi embargo na uvoz teh energentov," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal minister Jernej Vrtovec.

Prepričan je, da bi lahko le tako dosegli mir v Ukrajini. "S tem, ko nam Ruska federacija in njene državne družbe drago prodajajo nafto in plin, se ne nazadnje financira vojaška agresija (ruskega predsednika Vladimirja, op. a.) Putina na suverene in demokratične države ... Kot civilizirana družba ne moremo biti ravnodušni do poročil o trpljenju nedolžnih civilistov, otrok, žensk, o bombnih napadih na porodnišnice, sirotišnice ..." je poudaril.

Zaveda se, da bi bila prepoved uvoza ruskih energentov za celoten EU velika preizkušnja, je pa tudi prepričan, da bomo, če bomo enotni in solidarni, to oviro lahko prestopili.

Kriza z rastjo cen energentov se je po vojaški agresiji Rusije na Ukrajino še poglobila, rakava rana evropskega energetskega sistema je prevelika energetska odvisnost od Rusije, je prepričan. Unija mora po njegovem mnenju postati energetsko neodvisna iz etičnih načel – saj se s prodajo nafte in plina financira vojaško agresijo na suvereno državo – in zaradi zanesljivosti oskrbe.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Foto: BoBo
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Foto: BoBo

30 odstotkov nafte v EU-ju, 90 odstotkov nafte v Sloveniji

EU po njegovih besedah 30 odstotkov potrebne nafte uvozi iz Rusije, medtem ko je Slovenija od uvoza ruske nafte odvisna v okoli 90 odstotkih. Vrtovec je zagotovil, da v Sloveniji naftnih derivatov, tudi če se embargo na uvoz iz Rusije uvede takoj, ne bo zmanjkalo.

V skladu z evropskimi pravili ima namreč vsaj 90-dnevne zaloge, kar da zadostuje tako za porabo kot za morebitno vplivanje na cene, v vmesnem času pa imajo po njegovih besedah dobavitelji dovolj časa, da se preusmerijo na dobavo nafte neruskega izvora.

Cene plina, ki so trenutno glede na zadnje obdobje sicer nekoliko padle, a so še vedno visoke, vplivajo tudi na ceno elektrike v EU-ju, saj je formula za izračun cene elektrike v EU-ju vezana na porabo in cene plina, kar se Vrtovcu zdi nelogično. S plinom je namreč v EU-ju proizvedeno približno 14 odstotkov vse električne energije.

40 odstotkov plina

EU uvozi okoli 40 odstotkov potrebnega plina iz Rusije, skladišča so trenutno 30-odstotno napolnjena, kar zadostuje za štiri mesece, je dejal minister in zagotovil, da bo Slovenija zaradi načela solidarnosti na ravni EU-ja dobila plin, tudi če nima svojih skladišč.

Pomembno pa bo zagotoviti dobavo za naslednjo zimo. Pri tem Vrtovec največ možnosti vidi v povečanju dobave iz severnoafriških držav, kot sta Alžirija in Maroko, prek Italije. Vrhunec porabe plina v Sloveniji je po njegovih besedah pri 4,5 milijona kubičnih metrih dnevno. Prek vstopne točke v Šempetru pri Gorici – ki je poleg točke v Ceršaku na meji z Avstrijo in točke v Rogatcu na meji s Hrvaško ena od treh vstopnih točk za plin v Sloveniji – je trenutna dobava okoli 2,5 milijona kubičnih metrov dnevno, največja možna pa 3,5 milijona kubičnih metrov dnevno, je povedal in dodal, da bi z nadgradnjo te kompresorske postaje, o čemer da se že pogovarjajo z družbo Plinovodi, lahko njeno zmogljivost povečali na 4,1 milijona kubičnih metrov dnevno.

Vrtovec je napovedal, da je ministrstvo že v stiku z italijanskim ministrstvom za energetiko in za naslednje tedne se dogovarjajo za obisk gospodarske delegacije. Prav tako bi bilo mogoče povečanje dobave s Hrvaške prek terminala na Krku. Na srečanju s hrvaškim kolegom 4. aprila bodo tako poleg o jedrski elektrarni govorili tudi o dobavi plina, je napovedal. "Slovenija lahko prek Krka in Italije uvozi dovolj plina, da je neodvisna od uvoza ruskega plina," je prepričan.

Obnovljivi viri

Minister je poudaril tudi nujnost povečanja uporabe obnovljivih virov energije, kot so sončne elektrarne. Napovedal je, da bodo dodatna sredstva za podporo za sončne elektrarne prek Eko sklada, ki je prejšnji teden zaradi porabe sredstev zaprl razpis, zagotovljena "v naslednjih dneh".

Meni, da je potencial za postavitev sončnih elektrarn na vsaki hiši, na rudniških območjih ter ob železniškem in avtocestnem omrežju. Ker da so težave pri umeščanju v prostor, je za morebitni naslednji mandat napovedal poseben zakon za pospešitev teh postopkov. V luči vojne je poudaril tudi nujnost izvajanja vseh ukrepov v podjetjih kritične infrastrukture za zagotavljanje kibernetske varnosti.