Opozicijski poslanci so sicer tudi tokrat opozorili na spornost mobilne aplikacije za sledenje okužbam, ki jo prinaša zakon.

Predlog sklepa o nedopustnosti referenduma tudi na četrti protikoronski zakon je v DZ poslala vlada. Izredna seja DZ-ja se je odvila potem, ko je državni svet v petek odločil, da na zakon ne bo vložil odložilnega veta.

"Smo v situaciji, ko moramo hitro in učinkovito, v korist državljank in državljanov, sprejeti prave rešitve na obstoječe in tudi prihodnje izzive," je predlog pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič.

Prepovedovanje referenduma so branili koalicijski poslanci. "Ne zato, ker ne bi želeli referenduma, ampak ker želimo, da pomoč do posameznikov in podjetij pride čim prej. Vsak dan odlašanja je odveč," je menila Tadeja Šuštar iz NSi-ja.

"Drugi val epidemije je praktično že tu in to od nas terja določeno ukrepanje," je opozorila Mojca Žnidarič iz SMC-ja. Franc Jurša (DeSUS) pa je podčrtal pomen "solidarnosti, strpnosti, medsebojnega razumevanja" ter odgovornega ravnanja v obdobju prilagajanja na nov način življenja.

V opoziciji so medtem ponovno izrazili nasprotovanje delu zakona, ki uvaja mobilno aplikacijo za sledenje stikom z okuženimi osebami. Uporaba aplikacije bo načeloma prostovoljna, obvezno pa jo bodo morali na pametne telefone namestiti okuženi in tisti v karanteni. Po oceni opozicije so taka določila neustavna.

"Delo preiskovalne komisije vsaj osebno, če ne tudi politično motivirano"

DZ je na redni seji obravnaval vmesno poročilo preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri programu otroške kardiologije v UKC-ju Ljubljana. Za predajo poročila NPU-ju so le v strankah SDS, NSi in SAB.

Parlamentarna preiskovalna komisija o otroški kardiologiji je obsežno, 150 strani dolgo vmesno poročilo, ki prinaša 33 sklepnih skupnih ugotovitev, sprejela 24. marca letos. Komisija nekdanji zdravstveni ministrici Milojki Kolar Celarc in državni sekretarki v času njenega ministrovanja Ani Medved kot tedanjima pristojnima nosilkama javnih funkcij očita objektivno politično odgovornost.

Vrhunec je s podpisom avtorske pogodbe, ki sta jo sklenila UKC Ljubljana in izraelski kirurg David Mishaly, po navedbah komisije zlorabil uradni položaj ali uradne pravice ter omogočil nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, zaradi katere je nastala premoženjska škoda, je povedala predsednica preiskovalne komisije Karmen Furman iz SDS-a.

Preiskovalna komisija je želela ugotoviti, kdo je politično odgovoren za težave otroške kardiologije v ljubljanskem UKC-ju, pri čemer jo je zanimalo obdobje med letoma 2007 in 2018.

Sorodna novica Nekdanji ministrica in strokovna direktorica UKC-ja z očitki druga nad drugo

Po oceni Kolar Celarčeve je razprava poslancev še enkrat pokazala, da je bilo delo te komisije vsaj osebno, če ne tudi politično motivirano. "Vse sklepne ugotovitve ter sklepe, ki se nanašajo na mojo osebno odgovornost, v celoti zavračam in razumem izključno kot posledico enoznačnega in politično motiviranega vodenja komisije, naravnanega na to, da se večletni gonji zoper mene postavi odmevno črno piko na i," je v odzivu za STA zapisala Kolar Celarčeva.

Po njenih navedbah je iz poročila razvidno, da svoj del odgovornosti za neurejene in konfliktne razmere nosijo v prvi vrsti vodstva UKC in pediatrične klinike, številni zdravniki, Zdravniška zbornica Slovenije in šele na koncu ministri za zdravje in vodstva vlad.

Poslanci so sicer sprejeli sklep, naj se vmesno poročilo pošlje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu ter se tako naznani sume storitve kaznivih dejanj. Za je glasovalo 35 poslancev, proti pa 29. Niso pa sprejeli ugotovitev preiskovalne komisije.

Predstavitev stališč poslanskih skupin

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jerneja Farkaš je poudarila, da je treba težiti k zagotavljanju ustreznih kadrov in prostorskih rešitev. Ni pa mogoče odprtih vprašanj reševati v medijih, je menila. Na ministrstvu bodo s konstruktivnim dialogom iskali optimalne rešitve in se izogibali slabim praksam, kakršne izhajajo iz vmesnega poročila, je dejala.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SDS-u menili, da Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) ni prinesel rešitve, ampak le še dodatne zaplete. Po besedah Nade Brinovšek je treba ugotoviti odgovornost nosilcev javnih funkcij na področju otroške srčne kirurgije in odgovoriti na to, zakaj je vlada ustanovila NIOSB brez predhodne analize.

Zdravniki za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami vse do pred kratkim niso bili povezani med seboj, so izpostavili v NSi-ju. Medsebojno komuniciranje strokovnjakov je bilo po besedah Ive Dimic nezaslišano slabo. Na veliko stopnjo tveganja pa je vplival tudi zasebni interes, je prepričana.

V SAB-u obsojajo kakršna koli korupcijska dejanja, še posebej na tako občutljivem področju, kot je zdravstvo. Glede na to bodo predlagani sklep podprli, je dejal Vojko Starovič.

V drugih poslanskih skupinah pa so bili do vmesnega poročila kritični. Krivdo za neuspešno reševanje težav je mogoče pripisati številnim akterjem, šele na koncu Kolar Celarčevi, menijo v SMC-ju, kjer bodo glasovali proti predlaganemu sklepu. Odločitev tedanje vlade za ustanovitev NIOSB-ja je bila v danih razmerah prava, je dejala Mojca Žnidarič.

V Levici so menili, da je vmesno poročilo pristransko. Objektivno politično odgovornost imajo vsi ministri in državni sekretarji v obravnavanem obdobju, tudi tisti v času druge vlade Janeza Janše, je prepričan Boštjan Koražija.

Na obravnavanem področju ne bi smelo biti prostora za politiko, ampak le za stroko in dobro komunikacijo s starši malih bolnikov, so menili v DeSUS-u. O vmesnem poročilu bodo glasovali po svoji vesti, je povedal Ivan Hršak.

V Sloveniji ni kritične mase malih bolnikov, da bi bila otroška kardiologija lahko samostojna, menijo v LMŠ-ju. Tudi zato je po njihovih besedah smiselno, da bi se za zahtevnejše obravnave povezali z drugimi klinikami. Nadaljnji razvoj otroške kardiologije mora biti v rokah stroke, nikakor pa ne politike, je pozval Jože Lenart.

V SD-ju ne nasprotujejo temu, da gre zadeva v obravnavo na ustrezne organe. Vendar pa naj bodo priloženi vsi dokumenti, ne le določen del, je poudaril Jani Prednik.

Kaj dejansko piše v poročilu

Poročilo v povezavi s Kolar Celarčevo navaja, da je ta s poseganjem v kadrovsko politiko Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana povzročila škodo tako UKC-ju kot tudi Nacionalnemu inštitutu za otroške srčne bolezni (NIOSB) in državnemu proračunu. S predlogi za ustanovitev NIOSB-ja in pozneje z (ne)izpeljavo tega projekta je po ugotovitvah komisije proračun oškodovala za okoli 500.000 evrov.

V primeru Medvedove preiskovalna komisija opozarja, da je ta s tem, ko je po navodilih ministrice ali mimo njih, ne da bi ji nasprotovala, prav tako vplivala na kadrovsko politiko UKC-ja ter s tem povzročila škodo UKC-ju, NIOSB-ju in državnemu proračunu. Medvedova je po ugotovitvah komisije vodilnim predlagala imena strokovnih oseb oziroma zdravnikov, s katerimi naj se sklene ali prekine delovno razmerje.

Za Simona Vrhunca kot tedanjega generalnega direktorja UKC-ja in s tem odgovorno osebo vmesno poročilo naznanja sume kaznivih dejanj. S podpisom avtorske pogodbe, ki sta jo sklenila UKC in izraelski kirurg David Mishaly, je po navedbah komisije Vrhunec zlorabil uradni položaj ali uradne pravice ter omogočil nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, zaradi katere je nastala premoženjska škoda.

Komisija tudi ugotavlja, da predstojniki pediatrične in kirurške klinike ter vodstvo ljubljanskega UKC-ja, tako generalni direktor kot strokovni direktorji, skozi vsa leta niso uspeli, da bi strokovno in upravno odgovorili na opozorila zdravnikov. Opozorila so namreč po navedbah komisije naletela na ignoranco ali 'slamnate' sklepe razširjenih strokovnih kolegijev, ki so bili le črka na papirju.

Sorodna novica Gantar o otroški kardiologiji: Izraelec Mishaly ni bil problem

Komisija: Dopisi ostali prez pravega odziva

Dopise z opozorili o strokovno škodljivih odklonih v programu otroške kardiologije v ljubljanskem UKC-ju so kardiologi in intenzivisti naslovili tudi na Zdravniško zbornico Slovenije, ministrstvo za zdravje, Komisijo za preprečevanje korupcije in komisijo za medicinsko etična vprašanja pri ministrstvu ter tudi v teh primerih ostali brez pravega odziva, poudarja parlamentarna komisija.

Po njenem mnenju je zato nemogoče popolno krivdo za dolgoletno neuspešno reševanje težav programa zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami naprtiti zdravnikom, ki so sodelovali v programu. Sicer je komisija DZ-ja predlagala sklep, s katerim bi ji ta naložil, naj vmesno poročilo posreduje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu.

Sicer je parlamentarna preiskovalna komisija želela ugotoviti, kdo je politično odgovoren za težave otroške kardiologije v ljubljanskem UKC, pri čemer jo je zanimalo obdobje 2007-2018. Prve priče so pred komisijo stopile 13. junija lani, med njimi pa je bili tudi zdajšnji minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je ministrstvo vodil tudi v obdobju 2012-2013. Odgovornost je pripisal predvsem stroki v kliničnem centru.

Enotna potrditev zakona o plačilnih storitvah

Poslanci so na seji potrdili novelo zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih ter novelo zakona o zavarovalništvu. Obe noveli je v državni zbor poslala vlada po nujnem postopku, gre predvsem za prenos evropske zakonodaje v slovenski pravni red.

DZ je novelo zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih potrdil s 74 glasovi za in nobenim proti. Kot je spomnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Peter Ješovnik, se z njo v slovensko zakonodajo delno prenaša evropska direktiva o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Navedena direktiva med drugim zahteva, da države članice vzpostavijo centralni register bančnih računov.

Nobena stranka noveli ni nasprotovala, so bili pa v nekaterih poslanskih skupinah vendarle kritični. Bojana Muršič (SD) je menila, da bi lahko "izkoristili možnost in skušali znotraj okvirov direktive oblikovati takšno domačo ureditev, ki bo čim bolj ustrezala našemu pravnemu redu". Namesto tega pa "se vse prepogosto ... prepozno in površno prepiše osnovne člene direktive, nato v parlamentu hiti s sprejemanjem zakona, da bi ujeli rok, ne zato, da bi dobili boljši zakon", je bila kritična.

Jani Ivanuša (SNS) pa je izrazil prepričanje, da dostop do dodatnih podatkov o bančnih računih v Sloveniji ne bo pomagal, "ker se pranje denarja izvaja kar prek bank v državni lasti". Kritičen je bil tudi do predvidenega stroška vnašanja dodatnih podatkov v register Ajpesa, ki je 25.000 evrov. "V SNS-u predlagamo, da bi čim več informacijskih rešitev za javni sektor pripravili dijaki in študentje naših fakultet," je dejal.

Poslanci potrdili tudi novelo zakona o zavarovalništvu

S 50 glasovi za in osmimi proti je DZ potrdil tudi novelo zakona o zavarovalništvu. Tudi v tem primeru je Ješovnik pojasnil, da je bil predlog primarno pripravljen zaradi prenosa določb evropske direktive, ki spreminja osnovno zavarovalno direktivo solventnost II na treh področjih.

Spremembe so tako na področju obveščanja evropskega organa za zavarovanje in poklicne pokojnine nadzornih organov matične države članice o izdanem dovoljenju zavarovalnici za uporabo notranjega modela pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala. Prav tako se spreminjajo določbe na področju izračuna zavarovalno tehničnih rezervacij za namene izračuna kapitalskih zahtev, navsezadnje pa so spremembe tudi na področju okrepljene izmenjave informacij in sodelovanja med nadzornimi organi držav članic EU-ja in evropskega organa za zavarovanje in poklicne pokojnine.

Del opozicije opozoril na konkurenčni pritisk

V novelo pa je vlada vključila tudi prenos določb dveh sklepov Sveta EU-ja o podpisu dvostranskega sporazuma med EU-jem in ZDA o odpravi zahtev glede lokalne prisotnosti in deponiranja sredstev za pozavarovalnice s sedežem v ZDA, ki sklepajo pozavarovalne pogodbe na območju EU-ja. Črtala je določbe, ki urejajo poslovanje in bonitetne zahteve za pokojninske družbe, ki izvajajo dodatno pokojninsko zavarovanje, ker je bilo to področje urejeno z novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Novela pa odpravlja tudi nekatere ugotovljene nedoslednosti in nejasnosti dosedanjega zakona.

Prenašanje dvostranskega sporazuma med EU-jem in ZDA v slovenski pravni red je zmotilo poslanski skupini LMŠ-ja in Levice. Andreja Zabret iz LMŠ-ja je bila kritična, "da bodo lahko zavarovalnice in pozavarovalnice iz ZDA, ki vstopajo na slovenski trg, zaobšle skoraj vse regulatorne zahteve, ki veljajo na ravni EU-ja". Luka Mesec (Levica) je podobno poudaril, da se v skladu s tem sporazumom ameriškim zavarovalnicam in pozavarovalnicam ne bo treba držati nacionalnih in evropskih predpisov v EU-ju in v Sloveniji. "S tem dampingom se vzpostavlja konkurenčni pritisk tudi na evropske zavarovalnice. Verjetno ne bo dolgo trajalo, da bodo same hotele enake pogoje zase ... in se bomo spet znašli v svetu dereguliranih financ, ki smo ga v prejšnjem desetletju poplačali tudi državljani Slovenije s petimi milijardami evrov in z izgubljenim desetletjem," je dejal.