Janez Janša
Ponedeljek, 5. 6. 2023, 21.59
10 mesecev, 3 tedne
Dan odločitve za Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,44
Varnostni svet Združenih narodov ima 15 članic, od tega pet stalnih – ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija – ter deset nestalnih članic, katerih mandat traja dve leti. Vsako leto se jih zamenja po pet, mandat pa začne teči s 1. januarjem. Na fotografiji: dvorana Varnostnega sveta Združenih narodov.
V Generalni skupščini Združenih narodov se začenja izbiranje petih novih nestalnih članic Varnostnega sveta za leti 2024 in 2025. Za sedež iz vzhodnoevropske skupine se poteguje tudi Slovenija, naša tekmica pa je Belorusija. Slovenija za zmago na glasovanju, ki je tajno, potrebuje podporo dveh tretjin držav, ki so prisotne in glasujejo.
Trenutno v Združenih narodih od 192 članic nima glasovalne pravice samo Venezuela, ker zamuja s plačilom v proračun organizacije. V primeru, da bodo vse druge članice prisotne in bodo glasovale, bo Slovenija tako za izvolitev potrebovala vsaj 128 glasov.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je pred glasovanjem v Združenih narodih dokaj optimistična, a opozarja, da so volitve za nestalno članico Varnostnega sveta ZN zaradi tajnosti nepredvidljive. Slovenska delegacija na čelu z ministrico je v New York odpotovala v nedeljo zvečer. Slovenija ima v Združenih narodih trenutno 13 diplomatov, če bo postala članica Varnostnega sveta, pa se bo slovenska ekipa povečala na 20 diplomatov.
Volitve se lahko zelo zavlečejo
Volitve se bodo začele ob 10. uri po newyorškem času (ob 16. uri po slovenskem času). Možnih je več krogov glasovanj, omejitve njihovega števila pa ni.. Volitve se lahko torej zelo zavlečejo.
Leta 2011, ko se je Slovenija zadnjič potegovala za sedež, njen tekmec pa je bil Azerbajdžan, je bilo na primer za izvolitev potrebnih kar 17 krogov, potem ko se je Slovenija po 16. krogu umaknila iz tekme.
Zmaga Slovenije leta 1997
Bolj uspešna je bila Slovenija leta 1997, ko je prvič kandidirala za nestalno članico varnostnega sveta, in sicer za obdobje v letih 1998 in 1999. Takrat je ta sedež dobila z lahkoto, saj je bila izvoljena že v prvem krogu. Podprlo jo je 140 članic Združenih narodov.
Belorusija, ki jo s trdo roko vodi tesni zaveznik Moskve Aleksander Lukašenko, je svojo kandidaturo za nestalno članico varnostnega sveta vložila že leta 2007. V teh letih je med drugimi državami dobila veliko obljub o podpori. Zdaj pa se bo videlo, ali to zadostuje ali pa bo Belorusiji sedež v Varnostnem svetu pred nosom odnesla Slovenija, ki je kandidaturo napovedala leta 2021.
Tretjič se je Slovenija za kandidaturo za nestalno članico odločila konec leta 2021, v času vlade Janeza Janše ob koncu predsedovanja Svetu EU. Slovenija je kandidaturo vložila na pobudo Zahoda oziroma ZDA. Zahodne države namreč niso bile navdušene nad tem, da bi bila edina kandidatka za nestalno članico Varnostnega sveta v vzhodnoevropski skupini tesna zaveznica Putinove Rusije.
Slovenski optimizem pred glasovanjem
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je na ponedeljkovem sprejemu na sedežu ZN v New Yorku med drugim poudarila, da je bila slovenska kampanja za nestalno članico Varnostnega sveta ZN v obdobju 2024–2025 pozitivna, in navzoče pozvala, naj danes oddajo glas Sloveniji.
"Naša kampanja je bila osredotočena na poslušati in slišati. Izjemno sem ponosna, da je Slovenija vodila pozitivno kampanjo, poudarjala je svoje prednosti in predvsem zavezo za soočanje s skupnimi izzivi. Trdno verjamemo, da lahko Slovenija bistveno prispeva k boljši in mirnejši mednarodni skupnosti," je v nagovoru na dobro obiskanem sprejemu dejala ministrica.
Prednost Belorusije je, da je svojo kandidaturo sprožila že leta 2007 in v tem času nabrala veliko obljub o podpori med drugimi članicami Združenih narodov (države dajejo kandidatkam tudi podpore v pisni obliki). Veliko vprašanje pa je, ali je ruski napad na Ukrajino, ki ga Minsk podpira, omajal te že pred leti dane obljube.
Nujna bo podpora držav svetovnega juga
Za zmago Slovenije ne bo dovolj, da ima podporo zahodnih držav (Zahod ima s svojimi tesnimi zaveznicami v Združenih narodih okoli 60 glasov), ampak mora dobiti podporo držav t. i. svetovnega juga. V iskanju podpore v tem delu sveta je bila slovenska diplomacija v zadnjem letu zelo dejavna.
Slovenija je kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta ZN vložila na pobudo zahodnih držav. A za zmago na glasovanju na Generalni skupščini Združenih narodov bo potrebovala tudi glasove držav t. i. svetovnega juga, ki so v veliki večini tudi članice Gibanja neuvrščenih. Na fotografiji: vrh Gibanja neuvrščenih v Azerbajdžanu marca letos.
V okviru kampanje za nestalno članico Varnostnega sveta ZN so se slovenski predstavniki pogovarjali s skoraj vsemi članicami Združenih narodov – ministrica Fajon je opravila kar 150 srečanj.
S kom se Slovenija ni pogovarjala
O kandidaturi se od članic Združenih narodov slovenski predstavniki niso pogovarjali samo z Belorusijo, Rusijo, Afganistanom, Sirijo, Nikaragvo in Venezuelo.
Opravili so tudi pogovore z državami, ki niso članice Združenih narodov, npr s Svetim sedežem, Palestino in Kosovom. Na ministrstvu so tudi imenovali pet posebnih odposlancev za Varnostni svet ZN.
Slovenija obljublja spopad s podnebnimi spremembami
Slovenija je podporo držav svetovnega juga iskala z napovedjo, da bo v Varnostnem svetu veliko pozornosti namenjala podnebnim spremembam. Te spremembe, ki se kažejo v pomanjkanju vode, sušah in poplavah, zelo skrbijo številne države svetovnega juga.
Naša država obljublja tudi, da se bo posvetila učinkom podnebnih sprememb na varnost. Poudarek bo tudi na spodbujanju razvoja najbolj prizadetih držav zaradi podnebnih sprememb. Slovenija si bo v Varnostnem svetu ZN tudi prizadevala, da bodo Združeni narodi storili več za preprečevanje konfliktov, ne samo v Evropi, ampak tudi drugod po svetu.
Očitki o evropski nedoslednosti
V zadnjih mesecih je namreč iz držav svetovnega juga pogosto slišati očitke, da Evropa ni dosledna, ker se zdaj veliko ukvarja predvsem z vojno v Ukrajini, čeprav so konflikti tudi v drugih delih sveta.
Sloveniji je pri nabiranju glasov na svetovnem jugu v prid to, da nima kolonialnega bremena. Prav tako je cenjena tudi zato, ker je ena od naslednic Jugoslavije, ki je bila ustanoviteljica Gibanja neuvrščenih – to gibanje namreč združuje veliko večino držav svetovnega juga. Članice Gibanja neuvrščenih - teh je kar 120 - predstavljajo tudi večino članic Združenih narodov.
Za sedeža afriške skupine sta kandidatki Alžirija in Sierra Leone, za sedež azijsko-pacifiške skupine kandidira Južna Koreja, za sedež skupine latinskoameriških in karibskih držav pa Gvajana.
Varnostni svet Združenih narodov ima 15 članic, od tega pet stalnih – ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija – ter deset nestalnih članic, katerih mandat traja dve leti. Vsako leto se jih zamenja po pet, mandat pa začne teči s 1. januarjem.
Jeseni sicer že stečejo priprave na menjavo in novoizvoljene članice že lahko sodelujejo na sejah kot opazovalke. Slovenija bo, če bo v torek uspešna, z novim letom nadomestila Albanijo, ki zdaj zastopa vzhodnoevropsko skupino v tem najpomembnejšem organu Združenih narodov.
