Ekološko gospodarstvo, zelena podjetja ter na trajnosti temelječ razvoj ni moda, ki bo z novimi trendi utonila v pozabo. Na avstrijskem Koroškem je zeleni preboj že zgodovina, zeleni razvoj pa sedanjost in prihodnost. Ta načrt vključuje tudi slovenska podjetja, podjetnike in kapital.
Vse bolj jasno je, da je zelena preobrazba edina možna pot za podjetja in gospodarstvo, ki si želijo ostati vitalni in konkurenčni. Na avstrijskem Koroškem to vedo in očitno nekaj delajo prav. Dežela, ki je bila nekoč skoraj slepo črevo Avstrije, je danes v vodilnih akcijskih vrstah avstrijskega gospodarstva. V prvih mesecih leta 2022 je gospodarstvo avstrijske Koroške doživelo najmočnejšo rast v primerjavi z drugimi avstrijskimi deželami. Predstavnik deželne vlade avstrijske Koroške Simon Pöpperl je za nas odgovoril na vprašanja o prihajajočih načrtih avstrijske Koroške.
Kakšni so načrti avstrijske Koroške v letu 2023 na področju zelenega gospodarstva?
Projekt »H2 Carinthia« o avtobusih na vodik se bo nadaljeval. Prvi trije avtobusi na vodik bodo začeli voziti decembra. Infineon, ki je v svojo tovarno na Koroškem vložil 1,6 milijarde evrov (kar je bila največja naložba v Evropi), lahko zagotovi približno 337 kilogramov vodika na dan. S to količino recikliranega vodika iz Infineonove proizvodnje lahko avtobusi prevozijo 4.700 kilometrov na dan, zato ima ta projekt veliko možnosti za rast. Gre za dober primer krožnega zelenega gospodarstva na Koroškem.
Zaradi trenutne energetske krize Koroška išče možnosti za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije. Čeprav Koroška danes proizvede 56 odstotkov energije iz obnovljivih virov, kar je najvišja vrednost v Avstriji, je še vedno veliko prostora za izboljšave.
Kaj bo najbolj vplivalo na razvoj avstrijske Koroške v letu 2023?
Rast je povezana z izvozom. Avstrijska koroška podjetja so tradicionalno močna na tem področju, saj proizvajajo dele strojev ali visokotehnološke izdelke, kot so mikročipi. Najpomembnejše trgovinske partnerice avstrijske Koroške so Nemčija, Italija in Slovenija. Zlasti v času covida so podjetja spoznala potencial poslovanja s sosednjimi regijami. Podatki kažejo, da so se sloven- sko-koroški poslovni odnosi izboljšali (s trgovinskim presežkom za Slovenijo). Želimo okrepiti že zdaj zelo dobre odnose s Slovenijo in imamo nekaj idej za konkretne poslovne dogodke pod naslovom »Alpe Adria Connect«. Koroška je zelo blizu trgu in lahko deluje kot »testni trg« za regijo DACH.
Kakšni so cilji avstrijske Koroške v povezavi s Slovenijo za prihajajoče leto?
Kot rečeno, želimo okrepiti sodelovanje med poslovnimi subjekti, ker pa je avstrijska Koroška zelo močna na področju raziskav, saj je ena najboljših v Avstriji (3,21 odstotka), želimo vzpostaviti močnejšo izmenjavo tudi na tem področju. Prvi korak je bil podpis pisma o nameri med tehnološkim parkom Lakeside in Institutom Jožefa Stefana. Delegacije vedno z veseljem sprejmemo na avstrijskem Koroškem in jim pokažemo priložnosti za sodelovanje. To želimo storiti tudi v letu 2023.
Prvovrstna ekološka gospodarska mreža
Vzdolž koroške verige dodanih vrednosti se je nastanilo že veliko akterjev s področja trajnostnega razvoja. Regijo že pripravljajo na prihodnost. Avstrijska Koroška se v svojih prizadevanjih za trajnostni razvoj opira na idejo povezovanja. Avstrijska Koroška skupaj z avstrijsko deželo Štajersko podpira zeleno mrežo, tako imenovani Green Tech Cluster, v kateri že več kot 250 podjetij z zanosom in pionirskim duhom skupaj spodbuja rešitve za varovanje podnebja in rešitve krožnega gospodarstva.
Raziskave in inovacije na avstrijskem Koroškem
Avstrijska Koroška se je s sodelovanjem svojih univerz v zadnjih desetletjih razvila v območje, kjer s pridom izkoriščajo svoje znanstvene dosežke. V tehnoloških parkih prihodnosti že leta potekajo raziskave trajnostnih pristopov razvoja gospodarstva. V središču Wood Carinthian Competence Center v Šentvidu ob Glini (St. Veit an der Glan) izvajajo zunajuniverzitetne, industrijske in aplikacijsko usmerjene raziskave lesnih surovin. Ključne kompetence raziskovalnega projekta, ki poteka po vsej Avstriji, obsegajo področja raziskav materialov in procesne tehnologije po celotni vrednostni verigi – od surovin do končnega proizvoda.
Razpoložljivost virov
Glavni steber koroškega biogospodarstva so gozdna, lesna in papirna industrija. Avstrijska Koroška se s 592 tisoč hektarji gozdnih površin ponaša z drugo največjo poraslostjo z gozdovi v Avstriji. Drugi največji steber koroškega biogospodarstva je kmetijstvo. Na koroških poljih že zdaj pridelujejo poljščine brez genskega inženiringa, skoraj četrtina pa je pridelana ekološko, kar je najvišja stopnja v Evropi. Nikjer drugje na kilogram mesa/mleka/jajc ne izpustijo tako malo toplogrednih plinov kot na avstrijskem Koroškem.
Razvit trajnostni energetski sektor
Avstrijsko Koroško bi lahko imenovali baterija Avstrije. Zvezna dežela Koroška se že vrsto let osredotoča na širitev alternativnih, obnovljivih in trajnostnih tehnologij za proizvodnjo energije. Ta zvezna dežela je delež obnovljivih virov energije pri končni porabi energije od leta 2005 povečala za 15,1 odstotne točke, na okoli 55 odstotkov, tako da je s tem v samem vrhu v Avstriji in Evropi. Električna energija z avstrijskega Koroškega se že stoodstotno proizvaja iz obnovljivih virov energije.
