»Prodajni segment preusmerjamo v izdelke višje dodane vrednosti, z optimizacijo, izboljšavami in drugimi investicijami zato letos načrtujemo 12-odstotno rast prihodkov,« pojasnjuje Gorazd Bedenčič, direktor Puklavec Family Wines. »Naše vodilo je: Najboljše stvari je treba v življenju deliti z drugimi.«
Lani je podjetje s 126 zaposlenimi ustvarilo 11,88 milijona evrov prihodkov, za letos napovedujejo 12,95 milijona evrov prihodkov od prodaje. Sogovornika veseli, da prodaja njihovih penin in vina raste.
Predanost kakovosti
»Lani nam je sicer rumenica pobrala pol milijona litrov vina, kar je težko nadomestiti. A s kooperanti odlično sodelujemo, bi jih pa radi imeli še več,« pravi prvi mož podjetja, ki s svojo odlično ekipo, kot poudarja sam, nadaljuje uresničevanje vizije, ki jo je že leta 1934 imel Martin Puklavec. Temelji na vrednotah družine Puklavec, ki so strast, trdo delo in predanost najvišji kakovosti.
Skupaj s kooperanti grozdje pridelujejo na 1.100 hektarjih, od tega je 590 hektarjev v lasti družine Puklavec. Njihovi vinogradi se razprostirajo na terasastih in vertikalnih pobočjih Ljutomersko-Ormoških goric na višini od 200 do 300 metrov nadmorske višine. Na terasah še vedno ročno utrgajo vsak grozd, s čimer zagotavljajo najvišjo kakovost vina.
Poskočne številke
»Krepimo premium ponudbo tako penin kot vina, na tem je fokus, nekoliko manj pozornosti namenjamo segmentu vin v litrski embalaži. Večino bomo tako ponujali v 0,75-litrskih steklenicah. Kaj to pomeni? Pred štirimi leti smo pod linijo Seven numbers, ki združuje samo vina z najprestižnejšimi medaljami na svetovnih ocenjevanjih, na leto proizvedli slabih 20 tisoč steklenic, zdaj jih okoli 80 tisoč na leto. Proizvodnja klasičnih penin se je tudi izrazito povzpela, na skoraj sto tisoč steklenic na leto. Proizvodnjo penine ves čas povečujemo in tak trend se kaže tudi za prihodnje. Na trg prihaja charmat penina iz šipona, medtem ko za prihodnje leto že lahko napovemo še charmat penino iz laškega rizlinga,« slikovito preusmerjanje kleti z 90-letno zgodovino v najvišji kakovostni razred opisuje Bedenčič.
Radi imajo slajše
»Naše lege zagotavljajo vzgojo svežih in mineralnih penin. Imamo učinkovito marketinško ekipo, ki nam zagotavlja dobro vidnost.« Zadovoljen je tudi z razvojem, kot sam pravi, sladkega programa.
»Raste prodaja tako muškata otonela kot sladkega muškata in rumenega muškata. Veliko zaslug za to imata trg Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, kjer smo se usmerili prav v slajša vina, kjer zapolnjujemo vrzel v tem segmentu. Na Hrvaškem smo od leta 2020 do lani prodajo podvojili. Pa tudi v Sloveniji smo slajši pivci,« pojasnjuje sogovornik, ki je tudi aktualni predsednik Združenja slovenskih vinarjev in vinogradnikov Slovenije.
Največ, okoli 55 odstotkov penin in vin prodajo v Sloveniji in doma bodo še krepili prodajo. Med najmočnejšimi drugimi trgi sta poleg BiH in Hrvaške še Velika Britanija in Nizozemska, stabilna je prodaja v Nemčiji, ki je sicer zahteven in cenovno občutljiv trg.
Kaj je novega?
Letos bodoposkušali prodreti v ZDA ter okrepiti rast na trgu Velike Britanije in Brazilije ter na trgih Irske in Japonske. »Na teh lahko dosegamo višjo prodajno vrednost. Pred nedavnim smo dali v prodajo kombinacijo sauvignon-chardonnay, ki jo bomo ponudili vsem tujim trgom, potem ko so to varianto na Nizozemskem dobro sprejeli,« napoveduje prvi mož zadnja leta največkrat nagrajenega vinarja leta.
Kako gre premislek v smeri pijač z manj ali brez alkohola, pa je Bedenčič pojasnil: »Zagotovo se bo trend nižje alkoholnih vin nadaljeval. Morda se bomo lotili tudi kombinacij različnih napitkov. Bomo videli, kakšne letine bodo in koliko vina nam bo na voljo.« Klet bi lahko prodala kar precej vina več, še posebej v Sloveniji, a ga žal nimajo. Doma namreč prodaja dosega kar 25-odstotno rast.
Imajo močne vodje
»Z novo ekipo delamo zadnja štiri leta. Kultura podjetja se je zelo spremenila. Priznam, zelo smo ambiciozni. Za nami je prvi del poti, ko smo podjetje spet spravili na zeleno vejo. A do cilja nas čaka še daljša etapa, da bomo zares dobičkonosni. V vinskem svetu pa gre preobrazba lahko samo počasi in ničesar ne smeš prehitevati,« poudarja Bedenčič, ki je vesel, da se jim je pred časom pridružil glavni enolog in vodja proizvodnje Luka Radiček.
Kadrom in razvoju njihovih kompetenc daje poseben poudarek. »Pomembno je, da narediš, kar rečeš. Veliko delamo na razvoju vodij in odnosov. Tako smo dobili zelo samozavestne vodje, ki odločajo samostojno. Prepričam sem, da je dober poslovni rezultat lahko predvsem posledica dobrih odnosov z vsemi deležniki,« poudarja prvi mož Puklavec Family Wines.
Digitalizacija in trajnost
V prihodnjem triletnem obdobju imajo v kleti načrtovanih za okoli pet milijonov evrov investicij. Tako nameravajo uvesti posodobitve v vinogradih, kjer bodo povečali obseg vertikalne pridelave, da bodo lahko dosegali večji hektarski donos, prenovili bodo tudi prvotno klet ter nadaljevali digitalizacijo.
»V vinogradih želimo čim več postopkov avtomatizirati in še izboljšati učinkovitost. Je pa res, da bomo v delu vinograda, torej na terasah, še vedno trgali ročno. S sezonskimi delavci nimamo težav in radi pridejo. Lani je trgalo grozdje 200 sezonskih delavcev, ki sicer opravljajo tudi rez in druga zelena dela.« S posodobitvijo kleti si bodo prizadevali za še višjo kakovost vina in širjenje ponudbe premijskega segmenta vin.
»V Sloveniji pa sicer ni kleti, ki bi bila toliko digitalizirana, kot je naša. A bomo to še nadgradili,« je pojasnil polmilijonski vložek v digitalizacijo proizvodnje Bedenčič. »Do vseh ključnih podatkov imamo vodje dostop prek aplikacij. Tako imam že zvečer za tekoči dan vse potrebne podatke. Gremo v smeri brezpapirnega poslovanja in digitalizacije prav vseh procesov.«
Oživeli bodo dvorec Malek
»Se pa najbolj veselim prenove Maleka. V njem bomo uredili prostore, kjer bodo obiskovalci lahko v popolnosti doživeli izkušnjo blagovne znamke. Letos bomo pripravili vse do pridobitve gradbenega dovoljenja, investicijo pa bomo poskušali izpeljati z državno subvencijo,« pojasnjuje korake pri prenovi dvorca Malek Gorazd Bedenčič.
Podjetje se je zavezalo, da bo do leta 2030 ogljično nevtralno. »Trajnostna preobrazba je del našega DNK. Vse delamo v tej smeri. Iščemo rešitve za uporabo vodika. Med drugim smo zamenjali obliko steklenice iz burgundske v bordojsko. Te so 15 odstotkov lažje in imajo tudi večji delež recikliranega stekla, s čimer smo občutno zmanjšali ogljični odtis.«
