Foto: Jože Jurkovič
Foto: Jože Jurkovič

Mostovi in brvi na območju reke Kolpe že nekaj let razpadajo. Razmere so se poslabšale, ko je bila med prebežniško krizo leta 2015 ob Kolpi postavljena ograja.

Prebivalci iz različnih občin opozarjajo, da so mostovi vse bolj nevarni. Pobudnik ljudske iniciative iz občine Kostel Jože Jurkovič se je zato odločil, da v soboto samoiniciativno organizirajo čiščenje okoli najbolj problematične brvi v naselju Slavski Laz. V iniciativi deluje od 10 do 15 ljudi, ki so v stalnih stikih z županjo in občinskim svetnikom. Kot je Jurkovič povedal za MMC, so v občini Kostel še najmanj trije podobni problematični mostovi, sanacije potrebnih brvi in mostov pa je na reki Kolpi še več. "Z organizirano akcijo bi rad spodbudil, da pride do sanacije vsaj na najbolj kritičnih mestih," je dejal.

"Občini Kostel in Osilnica – vsi mostovi so na njunem območju – nimata moči in denarja, saj sta fiskalno najšibkejši občini v državi, da bi lahko kaj ukrenili, brez ustreznih rešitev pa sta tudi hrvaški občini na drugi strani reke," je pojasnila v.d. direktorice občinske uprave občine Kostel Jerneja Jurca. Za pomoč so večkrat zaprosili tudi ministrstvo za notranje zadeve, ki pa je na vse prošnje občine podalo negativen odgovor. Z ministrstva so za MMC sporočili, da je sanacija mostov v domeni občin, ne ministrstva.

"Za nameček je zelo nejasna in nedodelana tudi zakonodaja. Čeprav je v zakonu o cestah jasno zapisano, da je vzdrževanje mostov v pristojnosti lastnika ceste, katere del je posamezni most, pa je na terenu precej težav. Mostovi niso oštevilčeni, prav tako v zemljiški knjigi ni mogoče ugotoviti njihovega lastništva. Vsi mostovi pa so tudi meddržavni, torej je za kakršno koli sanacijo potreben meddržavni dogovor in sodelovanje med občinami na obeh straneh rek," je še pojasnila Jerneja Jurca.

Občine že dlje časa opozarjajo na redno vzdrževanje brežin in obalnega pasu reke Kolpe

"Glede onemogočenega rednega vzdrževanja brežin in obalnega pasu reke Kolpe sem že v marcu leta 2023 o tem z dopisom opozorila ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Na mostu v Slavskem Lazu in drugih mostovih, tako betonskih kot tistih z leseno nosilno konstrukcijo, na Čabranki in Kolpi je država leta 2007 namestila zapornice. Bruseljska birokracija je slovenski naložila, naj v interesu mirnega spanca med nekdanjima bratskima republikama Jugoslavije spremeni režim nad mejnima rekama. Tamkajšnje viseče mostove je tako še bolj načel zob časa, saj zanje kljub željam ni mogel nihče več skrbeti," je še dejala županja. Že dalj časa opozarjajo tudi na nujnost sanacije mostu na mejnem prehodu Petrina, ki je prav tako v zelo slabem stanju.

Namesto sanacije mostov postavljena žičnata ograja

Leta 2015 naj bi bila predvidena sanacija mostov, a je potem država sprva postavila žičnato ograjo in potem še panelno ograjo ob reki Kolpi. "S tem so še dodatno fizično zavarovali in onemogočili sam prehod čez most in seveda dodatno otežili tudi vzdrževanje," je pojasnila županja Kostela. "Žičnata in panelna ograja sta se v naši občini do zdaj povsem umaknili. Kakršno koli vzdrževanje mostu z obale oziroma reke je skorajda nemogoče, saj je most v času, ko občina Kostel do njega ni imela dostopa za redno vzdrževanje, dokončno propadel. Od včasih lepega mostu so ostale samo še stare jeklene vrvi in pa trhle deske, čez katere je prehod nemogoč. Trhle deske na mostu pa so zaradi padanja v vodo tudi nevarnost predvsem za čolnarjenje po reki Kolpi." Kot poroča Dolenjski list, je imela julija 2022 skupina, ki se je z gumijastim čolnom odpravila na Kolpo, nesrečo, saj so deske padale z mostu, ko so pluli pod njim. Nesreča se je končala brez poškodb, a bi lahko ogrozila življenja ljudi.

Žičnata ograja na mostu Slavski Laz. Foto: Jože Jurkovič
Žičnata ograja na mostu Slavski Laz. Foto: Jože Jurkovič

Tudi županja občine Osilnica Alenka Kovač dodaja, da je ograja na meji pustila posledice. "Čeprav naj bi bilo v času ograje ob Kolpi in Čabranki urejeno čiščenje obrežja in okoli ograje, je bilo izvajanje redko, na kar smo opozarjali, po odstranitvi pa je ostalo vse zaraščeno in nedostopno. Marsikje se je zaradi vrtanja sprožil plaz, ki ga spodjedanje rek še povečuje in nam odnaša obdelovalno zemljo."

Z ministrstva za notranje zadeve so ob vprašanju glede urejanja okolice v času ograje ob reki Kolpi zanikali odgovornost in sporočili, da je bila za urejanje okolice ta čas pristojna policija. Koliko je bila okolica dejansko urejena in očiščena, niso pregledovali.

"Nekateri bolj pogumni most še prečkajo"

Alenka Kovač je potrdila, da je dostop do mostu na Grintovcu očiščen. "Nekateri bolj pogumni most celo še prečkajo, čeprav je trhel in ima veliko lukenj, pred mostom pa je postavljena blokada. Lani smo organizirali čiščenje poti, ureditev brvi in ograj čez Mirtoviški potok skupaj s Turističnim društvom Osilnica, pri akciji pa so se nam pridružili tudi taborniki roda Bičkova skala, ki blizu potoka kampirajo. Žal so nam lanske poplave pot znova uničile. Urejali smo tudi del obrežja pod Mirtoviškim mostom, kjer bi imeli manjše kopališče. Očistili smo naplavine, odstranili robidovje in uredili vstop v Kolpo. Letos bomo zasadili še travo, pobuda je bila podana s strani občana iz Bosljive Loke, vabljeni so bili vsi občani in vsa društva," je dodala.

Obe občini sta potrdili, da podpirata samoiniciativne akcije, ki jih organizirajo prebivalci v lastni domeni. Želijo, da bi tovrstne akcije spodbudile pristojne k reševanju težave. Hkrati pa so posebej navedli, da niso pomembni le viseči mostovi in brvi, nujno potrebni obnove so tudi zidani mostovi, ki so že dolga leta prepuščeni propadanju.

O lastništvu in vzdrževanju bi se morali dogovoriti obe mejni državi

O neurejenosti lastništva so se na občinah pogovarjali že večkrat, nazadnje pa marca lani. "Trenutno mostovi niso last nikogar, na to temo smo tudi organizirali sestanek v Delnicah, ki smo se ga udeležile tri občine, predstavnik Udruge Kupa, Županijska uprava za ceste ter pristojni s Hrvaških cest. Iz Slovenije pristojnih za ceste ni bilo. Glede na dejstvo, da so ti objekti postavljeni na meji, bi se morali o lastništvu in vzdrževanju sporazumno dogovoriti obe mejni državi in ne prepuščati skrbi občinam oziroma jih zaradi nejasnih lastništev pustiti propadati."

Občani in župani poudarjajo, da so mostovi od nekdaj povezovali ljudi in jim lajšali življenje, zato se jim zdi prav, da bi spet povezovali tako ljudi kot državi.